Torek, 7. 2. 2017, 4.07
7 let, 2 meseca
Takšne so težave ene od najrevnejših evropskih držav
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,73
4
Romunijo zadnje dni zaradi spornega zakona o korupciji pretresajo množični protesti proti levosredinski vladi. Poglejmo podrobneje, v kakšnem ekonomskem položaju je ta karpatska država.
Romunija je druga najrevnejša država v EU, revnejša od nje je samo še njena južna soseda Bolgarija. Po podatkih Svetovne banke je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca leta 2015 v Romuniji znašal 8.973 ameriških dolarjev (8.345 evrov). Za primerjavo: slovenski BDP je bil tega leta 20.732 dolarjev (19.281 evrov).
Romuni bežijo iz Romunije
Po podatkih Eurostata, ki upoštevajo primerjavo kupne moči, je bil leta 2015 romunski BDP na prebivalca 57 odstotkov povprečja EU. Kar pa je velik skok v primerjavi z letom 2001, ko je imela Romunija samo 28 odstotkov povprečja.
Romunija je država izseljevanja, saj je v zadnjih letih na milijone Romunov odšlo v tujino s trebuhom za kruhom. Ob padcu komunizma je imela država 23 milijonov prebivalcev, leta 2015 pa samo 19,8 milijona.
Na sto tisoče Romunov je v zadnjih dnevih odšlo na ceste zaradi spornega vladnega zakona o pregonu korupcije, po katerem več korupcijskih dejanj ne bi več veljalo za kazniva, za zlorabo položaja pa je bila zagrožena zaporna kazen le, če bi škoda, ki bi pri tem nastala, znašala najmanj 200 tisoč romunskih levov (približno 44 tisoč evrov).
Kriza udarila po Romuniji
Največ Romunov, okoli pol milijona, se jih je izselilo leta 2007, torej v letu, ko je država skupaj z Bolgarijo postala članica EU. Svetovna finančna-gospodarsko kriza je državo zelo prizadela. Preden je kriza prišla v Romunijo, to je leta 2008, je imela kar 8,5-odstotno rast, naslednje leto, ko se je razdivjala kriza, pa se je gospodarstvo skrčilo za kar 7,1 odstotka.
Na pomoč je državi, ki sicer ni del evroobmočja, priskočila tujina. Marca 2009 je tako Romunija sklenila dogovor stand-by z Mednarodnim denarnim skladom (MDS) v vrednosti 13 milijard evrov, na pomoč sta priskočili tudi EU in Svetovna banka – skupaj je dobila 20 milijard evrov posojila.
Grenko zdravilo za Romunijo
V zameno za pomoč je morala Romunija zaužiti zelo grenko zdravilo – rezanje stroškov v javnem sektorju, strukturne reforme in privatizacijo državnih podjetij.
Romunsko gospodarstvo se je še krčilo leta 2010, nato pa je sledil ponovni vzpon. Leta 2011, ko je imela dober odstotek rasti, se je Romunija izvila iz recesije. Leta 2015 je BDP zrasel za 3,7 odstotka, po podatkih romunskega statističnega urada pa je bila v prvi polovici lanskega leta rast kar 5,2-odstotna.
Sporni zakon je pripravila koalicija socialdemokratov in liberalcev, ki jo vodi socialdemokrat Sorin Grindeanu (v ozadju). Socialdemokrati, ki jih vodi Liviu Draganea (v ospredju), so decembra lani prepričljivo zmagali na volitvah.
Manj brezposelnih kot v Avstriji
Čeprav je Romunija druga najrevnejša država v EU, so nekateri statistični podatki zelo solidni. Če je mogoče verjeti statistiki, je bilo lani decembra brez dela samo 5,7 odstotka delovnega aktivnega prebivalstva, kar jo uvršča v evropski vrh. Romunija je na primer na tem področju boljše od Avstrije.
Tudi inflacija (Romunija ima še vedno svojo lastno nacionalno valuto – lev) je zmerna. Po podatkih Evropske komisije iz lanske jesenske napovedi je imela Romunija lani 1,8-odstotno inflacijo.
Razmeroma majhen javni dolg
Javni dolg sicer narašča, od letošnjih 39 odstotkov BDP naj bi se do leta 2018 povečal na 41,5 odstotka, toda v primerjavi z drugimi državami EU so te številke zelo solidne.
Po napovedih prvega moža Bukareštanske borze Ludwika je Romunija tik pred tem, da ji bonitetni agenciji FTSE Russell in MSCI podelita status razvijajočega se trga (zdaj ima status mejnega trga), to je status, ki ga imajo na primer že Madžarska, Češka in Poljska. S tem si Romuni obetajo še več naložb.
V Romunijo največ vlagajo na Nizozemskem prijavljena podjetja, sledijo jim avstrijska. V lasti avstrijske banke Erste Bank je tudi romunska Banca comerciala romana.
Največ vlagateljev iz Italije, največ vlagajo "Nizozemci"
Kot piše spletni medij Romania Insider, je bilo spomladi 2015 v Romuniji dejavnih okoli 200 tisoč družb, ki imajo tuje lastnike. Največ vlagateljev prihaja iz Italije (40 tisoč družb), sledi Nemčija (21 tisoč družb). Nato so se zvrstile Turčija (14 tisoč), Madžarska (12.800 družb) in Kitajska (11.600).
Na 16. mestu je Nizozemska (vlagatelji oziroma podjetja, prijavljena v tej državi, imajo v Romuniji v lasti 4.700 podjetij). Toda vlagatelji, prijavljeni v deželi mlinov na veter, so imeli lani spomladi v Romuniji skupno za 8,2 milijarde evrov naložb, kar je največ. Sledijo avstrijski vlagatelji s 4,7 milijarde evrov in nemški s 4,6 milijarde evrov.
Multinacionalke proti socialdemokratski vladi?
Zanimivo je, da so proti spornemu zakonu o preganjanju korupcije, ki je pravzaprav nekakšna amnestija za kršitelje zakonov, zelo ostro nastopili zlasti podjetja v tuji lasti in ameriška in nemška gospodarska zbornica v Romuniji. Zato je prvi mož vladajočih romunskih socialdemokratov Liviu Dragnea celo očital multinacionalkam, da so v ozadju množičnih protestov.
4