Petek, 1. 7. 2011, 7.35
9 let
Strauss-Kahn izpuščen iz hišnega pripora

Preiskava tožilstva je namreč odkrila pomanjkljivo verodostojnost domnevne žrtve spolnega napada. Strauss-Kahn je obtožen spolnega napada na sobarico hotela na Manhattnu 14. maja. Aretirali so ga istega večera na letalu družbe Air France, ki je bilo tik pred odhodom iz New Yorka proti Parizu.
Pred sodnika bo moral ponovno 18. julija. Strauss-Kahn je sodišče zapustil vidno nasmejan skupaj s svojo soprogo Anne Sinclar. Zdaj bosta lahko zapustila trinadstropno hišo v Tribeci in se verjetno preselila v svojo hišo v Washingtonu. Strauss-Kahnov odvetnik William Taylor je množici zbranih novinarjev pred sodiščem povedal, da gre za veliko olajšanje. Dodal je, da se je pokazalo, kako zlahka se lahko nekoga obtoži resnega zločina. Medijem je sporočil, naj se vzdržijo obsodb, še preden so znana vsa dejstva.
Strauss-Kahn naj bi 14. maja okrog poldneva stopil gol iz kopalnice svoje sobe, ki jo je sobarica hotela pospraviti. Nemudoma naj bi jo napadel in skušal posiliti, vendar mu je pobegnila. Forenzična preiskava policije je kasneje odkrila sledove njegove sperme na oblačilih sobarice in to, da je prišlo do neke vrste spolnega stika, naj ne bi bilo sporno. Strauss-Kahn je bil najprej nekaj dni v priporu in je vmes odstopil s položaja generalnega direktorja IMF, ki ga bo poslej vodila njegova rojakinja Christine Lagarde. Sodnik Michael Obus ga je 20. maja po plačilu varščine in zavarovanja v skupni vrednosti šest milijonov dolarjev izpustil v hišni pripor.
Pogoji so bili strogi, saj je moral obtoženec nositi elektronsko napravo za spremljanje gibanja, ostati v svojem bivališču razen za obisk cerkve, zdravnika in sodišča, poleg tega pa je moral plačati še za varnostnike, ki so pazili, da ne odide iz stanovanja. Za vse to je moral na meseciz lastnega žepa odšteti 250.000 dolarjev poleg 50.000 dolarjev mesečne najemnine za hišo, ker ni smel iz New Yorka.
Njegova odvetnika Benjamin Brafman in William Taylor sta od začetka trdila, da se bo obramba osredotočila na spodkopavanje verodostojnosti žrtve, vendar pa je njihovo delo opravila kar policija, ki dela za tožilstvo. Preiskava je odkrila, da je 32-letna priseljenka iz Gvineje leta 2002 lagala na prošnji za politični azil, ko je kot enega od razlogov za beg iz domovine navedla posilstvo.
Prav tako ni znala natančno pojasniti nakazil na njen bančni račun v skupni vrednosti 100.000 dolarjev iz Arizone, Georgije, New Yorka in Pensilvanije. V zadnjih dveh letih naj bi poleg tega vsak mesec plačevala več sto dolarjev petim različnim podjetjem za telefonske račune, čeprav ima le en telefon. Vse to seveda nima neposredno nič opraviti s primerom proti Strauss-Kahnu, vendar pa so se tožilci zavedali, da bodo sposobni odvetniki njihov primer pred poroto sesuli kot hišico iz kart. Primer namreč sloni na izpovedi ene same priče, to je žrtve, in če ta zaradi preteklih laži ni verodostojna, potem primera več ni.