Sredozemska davčna oaza se počasi pobira

Ciper je pred krizo veljal za davčni in bančni paradiž. Toda izbruh svetovne finančne krize in zlasti dolžniške krize v Grčiji, s katero je Ciper finančno zelo povezan, je sredozemski otok pahnil v krizo.

Deset milijard evrov pomoči Ciprčani so junija 2012 zaprosili za pomoč EU. Ta je spomladi prihodnje leto to prošnjo odobril in sredozemski otoški državi iz reševalnega mehanizma ESM namenil skoraj devet milijard evrov pomoči, milijardo je dodal Mednarodni denarni sklad (IMF).

Denar iz ESM bo lahko Ciper črpal do marca 2016. Prvo pomoč v višini dveh milijard evrov je dobil maja 2013, milijardo pa mesec pozneje. V zameno za pomoč pa je moral Ciper pogoltniti nekaj grenkih zdravil, povezanih zlasti z njihovim prenapihnjenim bančnim sektorjem.

Krčenje prenapihnjenega bančnega sektorja To je bila razgradnja druge največje banke Laiki, varčevalci v največji banki Trapeza Kiprou oziroma v angleščini Bank of Cyprus pa so ostali brez svojih vlog, ki so bile višje od sto tisoč evrov. Večji varčevalci so v zameno za izgubljeni denar postali delničarji banke. V Bank of Cyprus so prenesli tudi denarne vloge do sto tisoč evrov iz banke Laiki.

Ker je bil sredozemski otok priljubljen zlasti med Rusi, so denar izgubili tudi številni ruski bogataši. V zameno so ruski varčevalci postali delničarji banke. Tako je v 16-članskem svetu direktorjev banke Bank of Cyprus kar šest Rusov.

Po recesiji letos spet rast Zdaj se Ciper, ki je še vedno davčno ugodna država, počasi pobira. Po štirih letih recesije je letos ciprsko gospodarstvo spet začelo rasti. Po podatkih ciprskih statistikov se je v prvem četrtletju bruto domači proizvod v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem povečal za 0,4 odstotka. Po napovedih bo ciprsko gospodarstvo letos zraslo za 0,5 odstotka.

Rast temelji zlasti na trgovini, hotelirstvu, gostinstvu, komunikacijah, oskrbi z elektriko ter pravnimi in računovodskimi storitvami. Še vedno pa pešajo rudarstvo, industrija in gradbeništvo.

Še vedno veliko brezposelnih Ciper pa je še daleč od popolnega okrevanja. Brezposelnost, ki počasi upada, je še vedno visoka. Maja letos je bilo po podatkih Eurostata brez dela 16 odstotkov Ciprčanov. Med državami EU imata višjo stopnjo brezposelnosti samo še dve državi – Španija (22,5 odstotka) in Grčija (25,6 odstotka).

Tudi javni dolg je še vedno visok. Lani je znašal 107,5 odstotka BDP. Večji javni dolg v EU imajo samo še Irska, Portugalska, Italija in Grčija. Za primerjavo: slovenski javni dolg je bil konec lanskega leta 80,9 odstotka BDP, povprečje EU pa 94,2 odstotka.