Četrtek, 13. 2. 2025, 20.56
1 mesec
Trump podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,95
Ameriški predsednik Donald Trump je danes podpisal izvršni ukaz o uvedbi vzajemnih carin. To pomeni, da bodo ZDA na uvoz blaga iz tujine uvedle enake carine in druge dajatve, kot jih trgovinske partnerice zaračunavajo pri uvozu ameriškega blaga. Trump je to napovedoval že nekaj dni, da bo prišlo do dejanske uvedbe ukrepa, pa naj bi trajalo še nekaj časa.
"Nič več, nič manj. Z drugimi besedami, oni nam zaračunajo davek ali carino, mi pa jim zaračunamo popolnoma enak davek ali carino. Zelo preprosto," je novinarjem ob podpisu ukaza v Ovalni pisarni Bele hiše povedal Trump ter dodal, da je to pošteno. Pri tem je povedal, da bodo kot dajatev, ki omejuje ameriški izvoz, upoštevali tudi davek na dodano vrednost oz. podobne oblike davkov.
Trump je do zdaj že uvedel dodatne carine na uvoz iz Kitajske v višini deset odstotnih točk ter 25-odstotne carine na ves uvoz jekla in aluminija. Uvedbo 25-odstotnih carin na ves uvoz blaga iz Mehike in Kanade, dveh najbližjih trgovinskih partneric, pa je za zdaj odložil.
Vzajemne carine proti vsem državam sveta
Vzajemne carine bodo ZDA uvedle proti vsem državam sveta, vključno s trdnimi zaveznicami ZDA, kot so EU in njene članice. Pri tem je Trump zatrdil, da so ameriške zaveznice pri trgovinskih vprašanjih do ZDA velikokrat manj prijazne od ameriških sovražnikov. Kot "absolutno brutalno" je omenil EU.
Trumpov ukaz nalaga ministru za trgovino Howardu Lutnicku in še nepotrjenemu trgovinskemu predstavniku ZDA Jamiesonu Greeru, da v 180 dneh na podlagi poročila za vsako partnerico posebej ocenita, ali so potrebni ukrepi, ki zagotavljajo vzajemnost, poroča televizija NBC.
Višji svetovalec Bele hiše za trgovino in proizvodnjo Peter Navarro je v pogovoru z novinarji pred izdajo ukaza dejal, da je zaradi delovanja velikih izvoznic v ZDA nastalo na milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja za največje svetovno nacionalno gospodarstvo, ter posebej omenil davek na dodano vrednost v EU, zaradi katerega je po njegovih besedah ameriško blago na tej strani Atlantika trikrat dražje.
"Ni čudno, da nam Nemčija proda osemkrat več avtomobilov kot mi njim. Predsednik Trump tega ne bo več dopuščal," Navarrove besede navaja NBC.
Podjetja iz EU, ki ima enotno trgovinsko politiko, so sicer leta 2023 (podatki za lani še niso na voljo) v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov. EU je tako v blagovni menjavi beležila 155,8 milijarde evrov presežka.
Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, je po podatkih Evropske komisije veljala ničelna carinska stopnja. Ob upoštevanju tega je za uvoženo blago iz ZDA v EU, kot piše v nedavno objavljeni analizi mednarodne finančne skupine ING, veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka, medtem ko je za blago, iz EU izvoženo v ZDA, na drugi strani velike luže veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,5 odstotka.
Partnerici sta si bili tako po medsebojni carinski obravnavi uvoženega blaga precej blizu, so pa bile razlike večje pri določenih vrstah blaga.
Kje so največje razlike?
V zadnjih dneh se najpogosteje omenja avtomobile, pri katerih je v EU carinska stopnja pri desetih odstotkih, v ZDA pa pri 2,5 odstotka. Precejšnje so še razlike pri hrani ter pijačah in tobaku, kjer je carinska stopnja v EU za ameriško blago za okoli tri odstotne točke višja od carinske stopnje v ZDA za evropsko blago.
Pri izdelkih predelovalne industrije sta stopnji praktično izenačeni, pri nekaterih skupinah je evropska carinska obravnava celo malenkost bolj ugodna od ameriške. EU medtem nekoliko slabše obravnava ameriško blago kot ZDA evropskega pri strojih in transportni opremi, a je razlika manjša od ene odstotne točke.
Sodnik odpravil zamrznitev Trumpovih ponudb odpravnin zveznim uslužbencem
Ameriški zvezni sodnik George O'Toole je v sredo umaknil svoj ukaz o zamrznitvi sklepa vlade predsednika Donalda Trumpa, da se vsem zaposlenim v zvezni javni upravi ponudijo odpravnine v zameno za prekinitev delovnega razmerja. Sodnik je sklenil, da ni pristojen za odločanje o tem, poročajo ameriški mediji.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da gre za prvo od številnih pravosodnih zmag predsednika Trumpa.
Trump je v sredo napovedal tudi povračilne carine vsem, ki zaračunavajo dajatve na uvoz iz ZDA.
O'Toole, ki ga je na položaj imenoval demokrat Bill Clinton, je prejšnji teden začasno ustavil naklep vlade, da zaposlenim v zameno za odhod ponudijo plače do septembra. V sredo je ugotovil, da sindikati, ki so vložili tožbo, do tega niso upravičeni, sam pa ni pristojen za odločanje o tem.
Vlada je ponudbo poslala dvema milijonoma zveznih uslužbencev s priporočilom, naj jo sprejmejo, sicer jih lahko odpustijo brez odpravnin. Ponudbo naj bi sprejelo okrog 73 tisoč uslužbencev.
Sindikat zveznih uslužbencev AFGE je odločitev sodnika ostro kritiziral in jo označil za korak nazaj v boju za dostojanstvo javnih uslužbencev, poroča televizija ABC.
Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je izjavila, da gre za prvo od številnih pravosodnih zmag predsednika Trumpa.
Za zaposlovanje javnih uslužbencev pristojen urad za upravljanje z osebjem (OPM) je po sodnikovi odločitvi vsem poslal okrožnico z obvestilom, da ponudba za odpravnine ne velja več.
Nad odpuščanji, ki naj bi sledila, bdi novoustanovljeni urad za vladno učinkovitost (Doge) pod vodstvom najbogatejšega človeka na svetu in Trumpovega največjega donatorja Elona Muska. Ta načrtuje za več milijard dolarjev rezov v vladno porabo sredstev.
Pravosodno ministrstvo ZDA toži New York zaradi oviranja migrantske politike
Pravosodno ministrstvo pa je v sredo vložilo tožbo proti zvezni državi New York in guvernerki Kathy Hochul zaradi oviranja politike o izgonu nezakonitih priseljencev.
Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je v sredo sporočila, da so vložili tožbo proti zvezni državi New York in guvernerki Kathy Hochul zaradi oviranja politike vlade Donalda Trumpa o izgonu priseljencev, ki v ZDA bivajo nezakonito. Pravosodno ministrstvo je prejšnji teden vložilo podobno tožbo proti zvezni državi Illinois.
"Tožili smo Illinois in New York ni poslušal," je dejala Bondi na novinarski konferenci. Kot je dodala, New York "postavlja nezakonite priseljence pred ameriške državljane", česar ne bodo dovolili. Država New York namreč po njenih besedah svojim policistom ne dovoli preverjanja priseljenskega statusa voznikov avtomobilov, ki so jih ustavili zaradi prometnih prekrškov.
Newyorško ministrstvo za promet po besedah Bondi priseljence tudi obvesti, ali so njihovi podatki prišli v roke zveznih organov, prav tako pa jim omogoča pridobitev vozniških dovoljenj.
Pravosodna ministrica države New York Letitia James se je na napoved tožbe odzvala z zagotovilom, da bo branila državo, in dejala, da zakoni New Yorka ščitijo vse prebivalce, poroča televizija ABC. V to je vključila tako imenovani zakon o zeleni luči, ki priseljencem brez ustreznih dovoljenj za bivanje v ZDA omogoča pridobitev vozniškega dovoljenja zaradi večje varnosti na cestah.
Zvezne države imajo nekoliko proste roke
Uveljavljanje zvezne zakonodaje o priseljencih je v pristojnosti zvezne vlade, a zvezne države niso dolžne sodelovati. V določenih državah policisti nezakonite priseljence prijavijo zveznim organom, v nekaterih drugih, kot sta New York in Illinois, pa ne. Posebne zakone imajo tudi določena večja mesta, med njimi New York in Chicago, ki ne preganjata priseljencev. Pravosodno ministrstvo tokrat sicer ni vložilo tožbe tudi proti mestu New York, kot je to storilo v primeru Chicaga.
Ameriški mediji pojasnjujejo, da je bil župan New Yorka Eric Adams, ki je sicer demokrat, v sporu s prejšnjo vlado predsednika Joeja Bidna ravno zaradi migrantske politike. Očital ji je namreč, da ni dovolj pomagala, potem ko so se v mesto zgrnili priseljenci iz južnih zveznih držav.
Prejšnje zvezno pravosodno ministrstvo je vložilo obtožnico proti Adamsu zaradi domnevne korupcije, od katere je zdaj Trumpova vlada odstopila. Adams se je udeležil tudi praznovanj ob prisegi Trumpa in ga obiskal na Floridi.
Trump je pred volitvami obljubil največje deportacije nezakonitih priseljencev iz ZDA in njegova vlada proti njim izvaja odmevne akcije. Predsednik ZDA vztraja pri svojih trditvah, da so za kazniva dejanja večinoma odgovorni priseljenci, čeprav raziskave tega ne potrjujejo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Nenavaden ukaz uslužbencem State Departmenta
Trump je v sredo zvečer podpisal izvršni ukaz, ki ga je poimenoval En glas za ameriške zunanje odnose. Z njim je odredil, da mora vse osebje, zaposleno na State Departmentu, zagotoviti zvesto in učinkovito izvajanje njegove zunanjepolitične agende, medtem ko nadaljuje obsežno prenovo zvezne vlade.
V izvršnem ukazu je Trump državnemu sekretarju Marcu Rubiu naložil, naj reformira zunanjo službo na področjih, kot so "zaposlovanje, delovna uspešnost, ocenjevanje in standardi za ohranitev zaposlitve". S tem naj bi zagotovili, da bodo ameriške interese v tujini zastopali le najbolj usposobljeni in predani posamezniki.
Ameriška diplomatska predstavništva po svetu so medtem dobila navodila, naj se pripravijo na odpuščanja tako Američanov kot lokalnih uslužbencev, poroča televizija ABC. Vodilni diplomati morajo pripraviti sezname vseh zaposlenih, na podlagi katerih bodo odpuščali.
Trump je v izvršnem ukazu poudaril, da morajo "vsi uradniki ali zaposleni, odgovorni za izvajanje zunanje politike ZDA, (...) to početi pod vodstvom in pristojnostjo predsednika".
Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, je sicer praksa, da so javni uslužbenci nestrankarski in se podrejajo politiki izvoljenih uradnikov in diplomatov ne glede na lastna prepričanja. Nenavadno pa je poudarjanje tega v izvršnem ukazu.
Trump je izvršni ukaz podpisal, potem ko je kmalu po nastopu mandata z nekaj izjemami zamrznil ameriško zunanjo pomoč in razpustil ameriško agencijo za mednarodni razvoj (Usaid).
