Ponedeljek, 26. 10. 2026, 16.11
6 days, 15 hours
Slabe novice za Ukrajino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,76
Ukrajina, ki se sooča z načrtnimi ruskimi napadi na civilno infrastrukturo, za preživetje od EU potrebuje nove desetine milijard. Češka, Madžarska, Slovaška in Bolgarija pa nočejo dati jamstva za novo posojilo EU Ukrajini.
Načrtovana dodatna finančna pomoč Ukrajini povzroča spore znotraj Evropske unije. Madžarska, Češka in Slovaška zahtevajo oprostitev prispevanja k finančnemu jamstvu za novo posojilo EU. Ta zahteva je bila deležna ostrih kritik v nemških diplomatskih krogih – tudi zato, ker vse tri države hkrati vztrajajo pri znatnem financiranju iz proračuna EU.
"Ta absurdnost še enkrat dokazuje, kako nekateri ljudje ne poznajo proračuna EU," je za Politico povedal nemški diplomat. Trdil je, da je zahteva po izvzetju pomoči Ukrajini nezdružljiva z željo po povečanju regionalnega financiranja.
Ukrajina potrebuje milijardno pomoč
"Kako lahko kdo resno verjame, da bi bili naši davkoplačevalci pripravljeni prenesti še en dodatni evro kohezijskih sredstev tistim, ki nočejo sodelovati pri obrambi pred največjo grožnjo naši kolektivni varnosti," se je vprašal diplomat.
Ozadje so dodatne finančne potrebe Ukrajine v prihodnjem letu. Kijev naj bi prejel skupno 70 milijard evrov. Partnerji, kot sta Kanada in Japonska, bi lahko prispevali približno 25 milijard evrov, Evropejci pa naj bi zagotovili posojilo v višini do 45 milijard evrov, poroča nemški Die Welt.
Tudi Bolgarija noče dati jamstva
Glede na poročilo želijo biti Madžarska, Češka in Slovaška izvzete iz finančnega jamstva, tako kot že pri dogovorjenem posojilu v višini 90 milijard evrov. Odplačilo z zamrznjenimi ruskimi državnimi sredstvi naj bi bilo mogoče, vendar ne zagotovljeno. Spor zdaj zasenčuje tudi pogajanja o proračunu EU.
Voditelji članic EU, med njimi Peter Magyar, Robert Fico in Rumen Radev, na vrhu EU oktobra letos.
Prejšnji teden je bolgarski premier Rumen Radev zavrnil sodelovanje svoje države pri novi finančni pomoči. "Bolgarija nikakor ne more sodelovati pri teh 70 milijardah evrov," poroča bolgarska tiskovna agencija BTA.
Bolgarski predsednik za čimprejšnji konec vojne
Radev je poudaril, da je Bolgarija – za razliko od Madžarske, Češke in Slovaške – že prispevala k 90 milijard evrov vrednemu posojilu EU, ki je bilo odobreno lani za leti 2026 in 2027. Vojna izčrpava evropska gospodarstva ter vodi v socialne napetosti in politično nestabilnost, je pojasnil. Hkrati je Radev pozval k čimprejšnjemu koncu vojne in dodal, da konca vojne ne bo mogoče doseči z vojaškimi sredstvi, še piše Die Welt.
