Skrivnostni moški klub, ki se je zarotil proti Merklovi

Andski pakt je nastal julija 1979 med poletom letala iz venezuelske prestolnice Caracas proti čilski prestolnici Santiago de Chile, torej nekje nad južnoameriško gorsko verigo Andi. Med poletom si je skupina mladih nemških krščanskodemokratskih politikov, ki je bila na letalu, obljubila medsebojno pomoč in podporo pri njihovih političnih karierah in se zavezala, da ne bodo nikoli kandidirali drug proti drugemu.

V Andskem paktu ni prostora z ženske Člani Andskega pakta (tudi Pacto Andino Segundo) so med drugim nekdanji nemški predsednik Christian Wulff, zdajšnji in nekdanji hessenski ministrski predsednik, Volker Bouffier in Roland Koch, komisar EU za energetiko Günther Oettinger in nekdanji predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. Žensk v tem paktu ni.

Politiki iz vrst Andskega pakta so tudi nasprotovali temu, da bi Angela Merkel leta 2002 postala predsednica krščanskih demokratov (CDU), a jim je spodletelo. Vse do 2003 je bil ta pakt skrivnost, šele tega leta je nemška revija Der Spiegel objavila članek Der Männerbund (sl. Moški klub), ki je razkril člane Andskega pakta. Andski pakt zaskrbljen, ker CDU v pogajanjih ne brani interesov gospodarstva Pred dnevi so se v času koalicijskih pogajanj člani pakta skrivaj sestali v Berlinu. Pri tem so jih zalotili novinarji nemškega tabloida Bild. Na sestanku so sodelovali Wulff, Koch, Bouffier, Oettinger, evropski poslanec Elmar Brok, vodja gospodarskega sveta CDU Kurt Lauk, vodja krščanskodemokratskega podmladka Philipp Mißfelder, nekdanji ministrski predsednik Posarja Peter Müller in nekdanji vodja poslanske skupine CDU v nemškem parlamentu Friedrich Merz.

Po sestanku člani pakta v izjavah niso naravnost napadli Merklovo, ampak so previdno izrazili skrb, da se pri koalicijskih pogajanjih zanemarjajo interesi gospodarstva. Nove obljube upokojencem naj bi upočasnile konjunkturo, tudi popravki energetske politike niso zadostni. Po njihovem mnenju se je CDU v pogajanjih o veliki črno-rdeči koaliciji preveč odmaknila od svojega programa.

Gospodarstvo proti ženskim kvotam, modreci proti minimalni plači Nobenih besed – vsaj javno – pa niso namenili napovedi o uvedbi 30-odstotnih ženskih kvot v nadzorne svete nemških podjetij, ki so uvrščene na borzo oziroma imajo obveznost soupravljanja zaposlenih, in uvedbi minimalne plače. Odločitve prihodnje koalicije, ki so tudi naletele na ostro nasprotovanje gospodarstva.

Glede kvot nemški delodajalci menijo, da so neuresničljive in bodo le po nepotrebnem obremenjevala podjetja. Uvedba minimalne plače oziroma zakonsko določene minimalne urne postavke v višini 8,50 evra pa naj bi, kot opozarja zvezni svet za gospodarski razvoj (t. i. nemški gospodarski modreci), povzročila propad okoli 100.000 delovnih mest, zlasti v manj bogatem vzhodu Nemčije.

Niso pa vsi v CDU proti uvedbi minimalne plače. Christian Bäumler, eden od vodij krščansko-socialnega krila v stranki (nem. Christlich-Demokratische Arbeitnehmerschaft, sl. Krščanskodemokratsko združenje delojemalcev), je njen vnet zagovornik. Je pa Bäumler kritičen do tega, da se Merklova po volitvah premalo posvetuje s strankino bazo in da je spremenila CDU v "One-Woman-Partei", stranko ene same ženske.