Ponedeljek, 13. 3. 2023, 6.39
1 leto, 8 mesecev
383. DAN VOJNE V UKRAJINI
Putin na fronto pošilja oklepne vlake in tanke iz muzejev
Ruska vojska poleg moderne vojaške opreme še vedno uporablja oklepne vlake, na bojišče pa naj bi pošiljali celo obnovljene in modernizirane tanke iz muzejev.
Video of the Russian “Yenisei” armored train operating in Ukraine with ZU-23-2 cannons and BMP-2. https://t.co/MXGEq0v8Uo pic.twitter.com/QhtDt7b9Io
— Rob Lee (@RALee85) June 14, 2022
17.25 Putin na fronto pošilja oklepne vlake in tanke iz muzejev
17.17 ZN: V vojni v Ukrajini ubitih ali ranjenih 22 tisoč civilistov
17.14 EU za pol leta podaljšala sankcije proti Rusiji
16.13 Srečala sta se Putin in Kadirov
14.40 Rusko sodišče hoče očetu odvzeti 13-letno hčerko, ki je narisala protivojno risbo
12.06 V središču Bahmuta se nadaljujejo srditi spopadi
11.08 Ši Džinping naj bi se srečal s Putinom
9.00 Uvoz orožja v Evropo močno narasel
8.20 Razmere v Bahmutu vse težje
8.05 Ruske matere se obračajo na Putina
7.55 Ukrajinske sile odbile več kot sto ruskih napadov
7.10 Ruski guverner: Sestrelili smo štiri rakete
6.40 Prigožin: Wagner se bo boril za pravičnost v Rusiji
17.25 Putin na fronto pošilja oklepne vlake in tanke iz muzejev
Ruska vojska poleg moderne vojaške opreme še vedno uporablja oklepne vlake, na bojišče pa naj bi pošiljali celo obnovljene in modernizirane tanke iz muzejev.
"Oklepni vlak nadzoruje zasedena območja v zaledju, oborožen je s štirimi dvocevnimi protiletalskimi strojnicami ZU-23, ki so nameščene na dveh platformah. V kompoziciji so tudi vojašnica, štab z bolnišnico in skladišče. Gre za popolnoma avtonomno bojno enoto s širokim naborom nalog in bojnih zmogljivosti," pišejo ruski mediji.
Oklepni vlaki so sicer igrali pomembno vlogo v vojnih spopadih konec 19. in v začetku 20. stoletja. So pa razmere na bojiščih včasih prisilile države, da so vedno znova oživljale njihovo uporabo. Sovjetska zveza je oklepne vlake znova aktivirala v 70. letih prejšnjega stoletja za patruljiranje območij na ruskem Daljnem vzhodu v času sovjetsko-kitajskega spora.
Ruska vojska je dva oklepna vlaka aktivno uporabljala tudi v času druge čečenske vojne (od 1999 do 2009) in pri intervenciji v Gruziji leta 2008. Proruski uporniki v Donbasu so improviziran oklepni vlak uporabljali v začetku vojne z vlado v Kijevu. The War Zone je poročal, da je med rusko ofenzivo na jugu Ukrajine eden od vlakov aktivno sodeloval pri podpori vojaških operacij. Trenutno sicer ni podatkov o tem, koliko oklepnih vlakov ima ruska vojska in koliko se jih nahaja na ukrajinskem bojišču.
Poleg tega so Rusi začeli umikati muzejske primerke tankov, jih modernizirati in pošiljati na fronto v Ukrajino. Putinov propagandist trdi, da so kot novi.
Generalpodpolkovnik Andrej Gurulev, Putinov propagandist in predstavnik, je pokazal, kako so videti stari tanki po modernizaciji, poroča Daily Mail.
Tanki imajo nove motorje, komunikacijske sisteme, nadzorne sisteme, termovizijske kamere, dinamično aktivno zaščito. Zato niso nič slabši od sodobnih, je dejal Gurlev.
17.17 ZN: V vojni v Ukrajini ubitih ali ranjenih 22 tisoč civilistov
Od začetka ruske invazije pred več kot letom dni je bilo v Ukrajini ubitih ali ranjenih skoraj 22 tisoč civilistov, v danes objavljenem poročilu navaja Urad visokega komisarja Združenih narodov za človekove pravice v Ženevi.
V uradu so potrdili smrt 8.231 civilistov, a menijo, da bi njihovo število lahko bilo veliko večje, saj je težko pravočasno dobiti informacije o številu morebitnih žrtev na območjih, kjer potekajo siloviti spopadi, piše v poročilu, objavljenem na spletni strani urada.
Po podatkih urada, ki spremlja število civilnih žrtev od začetka vojne 24. februarja lani, je bilo do 12. marca letos ranjenih 13.734 civilistov.
Največ civilnih žrtev so zabeležili na območjih pod nadzorom ukrajinske vlade, in sicer 6.372 mrtvih in 11.247 ranjenih. V regijah pod ruskim nadzorom pa je bilo ubitih 1.859, ranjenih pa 2.487 civilistov, poroča španska tiskovna agencija EFE.
Po ocenah urada je bilo samo marca lani ubitih več kot 3.900 civilistov, 2.900 pa ranjenih, od takrat pa se število civilnih žrtev zmanjšuje.
Veliko večino smrtnih žrtev so zahtevali artilerijski izstrelki, rakete in letalske bombe, sledijo protipehotne mine in ostanki eksplozivnih sredstev.
17.14 EU za pol leta podaljšala sankcije proti Rusiji
Svet EU je danes za šest mesecev, do 15. septembra, podaljšal sankcije proti 1.473 posameznikom in 205 subjektom iz Rusije zaradi spodkopavanja ali ogrožanja ozemeljske celovitosti, suverenosti in neodvisnosti Ukrajine, so sporočili iz Bruslja.
Sankcije obsegajo omejitve potovanj za fizične osebe, zamrznitev premoženja ter prepoved zagotavljanja sredstev iz skladov ali drugih gospodarskih virov.
Po 24. februarju lani, ko je Rusija začela invazijo na Ukrajino, je Evropska unija v odgovor nanjo zelo razširila sankcije proti Rusiji, da bi pomembno oslabila njeno gospodarsko bazo, ji odvzela dostop do ključne tehnologije in trgov ter znatno zmanjšala njene sposobnosti za vodenje vojne.
Svet EU je v sklepih 9. februarja znova izrazil odločno obsodbo ruske agresivne vojne proti Ukrajini, tudi kot očitne kršitve Ustanovne listine Združenih narodov in kot tiste, ki je Ukrajini in njenemu prebivalstvu prinesla ogromno trpljenja in uničenja. Rusijo so pozvali k takojšnji ustaviti vojne.
Evropska unija bo Ukrajini, dokler bo treba, stala ob strani, ostaja pa tudi neomajna v podpori njene suverenosti in ozemeljske celovitosti, so še sporočili iz Sveta EU.
16.13 Srečala sta se Putin in Kadirov
Ruski predsednik Vladimir Putin se je srečal s čečenskim voditeljem Ramzanom Kadirovom, da bi razpravljala o vojni v Ukrajini.
Med srečanjem je Vladimir Putin povprašal Kadirova, kako je na fronti, nato mu je Kadirov odgovoril: "Vse je v redu, zahvaljujoč tebi." Dodal je, da se čečenski borci "uspešno borijo na področju posebnih vojaških operacij" in da bodo do zmage izpolnjevali vse ukaze.
Putin je ob tem dejal: "To je zasluga čečenskega naroda."
14.40 Rusko sodišče hoče očetu odvzeti 13-letno hčerko, ki je narisala protivojno risbo
Rusko sodišče želi očetu odvzeti 13-letno hčer, ker je med likovnim poukom v šoli narisala protivojno risbo, poroča Sky News.
Aleksej Moskaljev in njegova hčerka Maša sta lani aprila pritegnila pozornost ruske policije. Najstnica je namreč narisala protivojno risbo z žensko, ki ščiti otroka pred raketami, poleg pa sta ukrajinska in ruska zastava.
Risbo je prijavil njen učitelj, zato so Mašo v šoli obiskali agenti zloglasne ruske tajne službe FSB, le nekaj dni pozneje pa so njenega očeta obtožili "diskreditacije ruske vojske" s protivojnimi komentarji, ki jih je zapisal na družbenih medijih.
Decembra so zoper Moskaljeva uvedli kazenski postopek, njegovo hčerko pa so odpeljali v sirotišnico. Danes bo narok, na katerem bodo odločili, ali bodo očetu dodatno omejili očetovsko pravico. Če bo sodišče tako odločilo, bo njegova hči Maša morala ostati v sirotišnici.
La Russia di #Putin in una notizia: nella città di Efremov un uomo di nome Aleksey Moskalev è stato arrestato perché sua figlia Masha, studentessa di prima media, a scuola aveva fatto un disegno contro la guerra. La ragazza è stata mandata in orfanotrofio https://t.co/DMhMxBEM1J
— Marco Fattorini (@MarcoFattorini) March 1, 2023
12.06 V središču Bahmuta se nadaljujejo srditi spopadi
Tako ruske kot ukrajinske sile so danes sporočile, da se nadaljujejo ostri boji za nadzor nad središčem mesta Bahmut na vzhodu Ukrajine, kjer poteka do zdaj najdaljša in najbolj krvava bitka ruske invazije na Ukrajino.
Ukrajina je sporočila, da ruska skupina plačancev Wagner, ki vodi napad ruskih sil na mesto Bahmut, napreduje proti središču mesta, ki je že več mesecev epicenter spopadov. "Wagnerjeve enote napredujejo iz več smeri, poskušajo prebiti obrambne položaje naših enot in se premakniti v središče mesta. V srditih bojih naše obrambne enote sovražniku prizadevajo precejšnje izgube," je v svojem jutranjem poročilu sporočila ukrajinska vojska.
Vodja skupine Wagner Jevgenij Prigožin pa je priznal, da so njegove sile naletele na odločen odpor, ko so poskušale prevzeti nadzor nad središčem mesta. "Razmere v Bahmutu so težke, zelo težke. Sovražnik se bori za vsak meter," je zapisal v objavi na družbenih omrežjih. "Bolj ko se približujemo središču mesta, težje so bitke in več je topništva ... Ukrajinci v boj pošiljajo številne rezerve," je dodal Prigožin.
11.08 Ši Džinping naj bi se srečal s Putinom
Ponovno izvoljeni kitajski predsednik Ši Džnping namerava prihodnji teden odpotovati v Rusijo na srečanje z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, poroča Reuters.
Kitajska se ponuja kot mirovna posrednica v Ukrajini, kar je Zahod zaradi kitajske diplomatske podpore Rusiji sprejel skeptično.
Ruska tiskovna agencija Tass je konec januarja poročala, da je Putin povabil Šija na obisk spomladi. Wall Street Journal pa je februarja poročal, da bi se lahko obisk v Moskvi zgodil aprila ali v začetku maja.
9.00 Uvoz orožja v Evropo močno narasel
V luči vojne v Ukrajini je uvoz orožja v Evropo v zadnjem petletnem obdobju narasel za 47 odstotkov, v evropskih članicah Nata celo za 65 odstotkov. Ukrajina je postala tretja največja uvoznica orožja na svetu, izhaja iz novega poročila Mednarodnega inštituta za mirovne raziskave Sipri. Globalno je sicer uvoz orožja padel za pet odstotkov.
Do lani je bila Ukrajina zanemarljiva uvoznica orožja, lani pa je zaradi zahodnih dobav orožja po ruskem napadu na državo hitro postala tretja največja uvoznica. Pred njo sta le še Katar in Indija. Glede na podatke inštituta Sipri je uvoz orožja v Ukrajino lani znašal 31 odstotkov vseh dobav v Evropo in osem odstotkov v svetovnem merilu. Glede na predhodno leto se je povečal za 60-krat.
Zunaj Ukrajine je rast uvoza orožja v Evropo lani dosegla 35 odstotkov, zaradi vojne je bila pričakovana. Je pa bila krepitev dobave orožja na staro celino opazna že prej, saj so se evropske države začele okrepljeno oboroževati zaradi zaostrenih napetosti z Moskvo po njeni aneksiji Krima leta 2014, navaja Sipri.
"Invazija je resnično povzročila pomembno rast povpraševanja po orožju v Evropi, najverjetneje pa bo učinkovala še naprej in vodila v nadaljnjo rast uvoza v evropskih državah," je za francosko tiskovno agencijo AFP ugotovitve komentiral raziskovalec pri inštitutu Pieter Wezeman.
Sipri sicer smernice glede prodaje orožja analizira glede na petletna obdobja. V zadnjem med letoma 2018 in 2022 se je evropski uvoz orožja glede na predhodno petletno obdobje skupno okrepil za 47 odstotkov, medtem ko je na globalni ravni za pet odstotkov padel.
8.20 Razmere v Bahmutu vse težje
Razmere v Bahmutu ostajajo težke, a ukrajinske sile odbijajo vse ruske poskuse zavzetja mesta, je dejal poveljnik ukrajinskih kopenskih sil, generalpodpolkovnik Oleksandr Sirski. "Odvrnili smo vse poskuse sovražnika, da bi zavzeli mesto s topništvom, tanki in drugim strelnim orožjem," je dejal.
Sirski je dodal, da ruska skupina plačancev Wagnerja "napada iz več smeri ter poskuša prebiti naše obrambne črte in napredovati proti osrednjemu delu mesta". Reuters tega poročila ni mogel neodvisno preveriti.
Nekateri vojaški strokovnjaki sicer dvomijo o smiselnosti nadaljnje obrambe mesta, vendar je Sirski dejal, da jim to pomaga pri kupovanju časa za pripravo na protiofenzivo.
8.05 Ruske matere se obračajo na Putina
Skupina ruskih žena in mater je ruskega predsednika Vladimirja Putina pozvala, naj preneha pošiljati njihove može in sinove "v zakol" v vojno v Ukrajini brez ustreznega predhodnega usposabljanja.
V videoposnetku, ki ga je na Telegramu delil neodvisni ruski kanal Sota, so ženske povedale, da so se bili njihovi ljubljeni v začetku marca "prisiljeni pridružiti jurišnim skupinam" kljub le štirim dnem urjenja. Ženske v rokah držijo napis v ruščini "580. havbična artilerijska divizija" z datumom 11. marec 2023.
"Naši mobiliziranci so poslani kot jagnjeta v zakol, da napadejo utrjena sovražnikova območja," je dejala ena izmed žena.
"Pripravljeni so služiti domovini, vendar v skladu s specializacijo, za katero so bili usposobljeni, ne kot jurišniki. Prosim, umaknite naše fante s prve bojne linije," je dodala ena izmed Rusinj.
7.55 Ukrajinske sile odbile več kot sto ruskih napadov
Generalštab ukrajinske vojske je sporočil, da so ukrajinske sile v nedeljo odbile 102 ruska napada na petih območjih. Rusija je med drugim izvedla tri raketne napade, osem zračnih napadov in 49 napadov z večcevnimi raketnimi sistemi.
V poročilu generalštaba je zapisano, da ruske sile dopolnjujejo svoje enote, ki so bile poškodovane na bojiščih v Ukrajini.
Ukrajinsko letalstvo je zadelo šest ruskih začasnih oporišč in protiletalski raketni kompleks. Ukrajinske sile so ciljale tudi na dve začasni oporišči ruskih sil, poveljniško mesto, dve skladišči streliva in skladišče goriva.
7.10 Ruski guverner: Sestrelili smo štiri rakete
Guverner ruske regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je zjutraj sporočil, da je bil en človek ranjen, potem ko je ruska protiletalska obramba sestrelila štiri rakete. Belgorodska regija meji na Ukrajino.
"Danes zjutraj je bila aktivirana naša protiletalska obramba v Belgorodu in Belgorodski regiji. Padli so štirje izstrelki. En človek je bil ranjen, na kraj dogodka je bilo poslano reševalno vozilo. Dva stanovanjska objekta sta poškodovana," je sporočil Gladkov na svojem kanalu na Telegramu. Od kod so izstrelki prileteli, ni sporočil.
Oblasti v Belgorodu, ruski regiji, ki meji na ukrajinsko regijo Harkov, so poročale o vrsti napadov na njihovem ozemlju od začetka ruske invazije pred letom dni. Ukrajina napadov na rusko ozemlje ni komentirala.
6.40 Prigožin razkril načrte za svojo vojsko
Vodja ruske najemniške skupine Wagner Jevgenij Prigožin je napovedal, da želi spremeniti svojo zasebno vojaško družbo v "ideološko vojsko", ki se bo borila za pravičnost v Rusiji.
Borci Wagnerja, med katerimi so tudi nekateri ruski zaporniki, se že več mesecev borijo v vzhodni Ukrajini, predvsem za zavzetje ukrajinskega mesta Bahmut, ki ga Rusija vidi kot odskočno desko za zavzetje večjih mest, kot sta Kramatorsk in Slovjansk.
"Po zavzetju Bahmuta bomo začeli znova," je dejal Prigožin v videu, objavljenem na Telegramu. "Natančneje, začeli bomo zaposlovati nove ljudi iz regij."
Dodal je, da se mora Wagner "preobraziti iz zasebne, najboljše vojske na svetu, ki je sposobna braniti državo, v ideološko vojsko. In ta ideologija je boj za pravico."
Prigožin je v petek dejal, da je Wagner odprl 58 nabornih središč v 42 mestih v Rusiji, da bi poskušal obnoviti svojo vojsko, ki je v vzhodni Ukrajini utrpela velike izgube. Ni pa navedel, koliko plačancev namerava pridobiti in v kakšnem časovnem okviru.
V obdobju napetosti z ruskim obrambnim ministrstvom se je Prigožin že večkrat pritoževal, ker ne more več rekrutirati ruskih zapornikov, ki jih je za boje v Ukrajini množično novačil v zameno za nižje kazni. Zdaj je spremenil taktiko in nove najemniške vojake išče v naborniških središčih, ki so jih vzpostavili večinoma v telovadnicah.
150