Po volitvah v Črni gori še veliko nejasnosti o novi vladi

Po teh neuradnih rezultatih, ki veljajo za zanesljive, je PES prejela okoli 26 odstotkov glasov in s tem 24 od skupno 81 poslanskih mest. Državna volilna komisija, ki je doslej objavila le izide po posameznih krajih, naj bi prve uradne volilne izide za vso državo objavila šele danes zvečer, poročajo tuje tiskovne agencije.

Po podatkih CDT in Cemi se je na drugo mesto uvrstila koalicija Skupaj pod vodstvom do leta 2020 desetletja vladajoče Demokratske stranke socialistov (DPS), ki je tokrat prvič kandidirala kot opozicijska stranka in brez svojega dolgoletnega voditelja Mila Đukanovića, ta je odstopil aprila po porazu na predsedniških volitvah.

DPS, ki jo začasno vodi 35-letni Danijel Živković, je skupaj s svojimi nekdanjimi koalicijskimi parterji – Socialdemokrati (SD), Liberalno stranko (LP) ter Demokratsko unijo Albancev (DUA) – prejela 23 odstotkov glasov in 21 poslanskih mest.

Tretja politična sila je prosrbsko zavezništvo Za prihodnost Črne gore, v katerem sta Demokratska ljudska stranka (DNP) in Nova srbska demokracija (NSD), ki je prejelo 14,8 odstotka glasov in 13 sedežev.

Sledi zavezništvo Pogum šteje, v katerem so Demokrati Aleksa Bečića in Ura dosedanjega premierja Dritana Abazovića, ki je prejelo 12,3 odstotka glasov oziroma 11 sedežev. V parlament so se uvrstile tudi stranke hrvaške in albanske manjšine, pa tudi bošnjaške. Bošnjaška stranka je med njimi prejela največ glasov, 6,9 odstotka in s tem šest poslancev.

Nizka volilna udeležba

Volitve je zaznamovala izjemno nizka volilna udeležba, ki je bila po neuradnih podatkih 56,2-odstotna, najnižja od uvedbe večstrankarskega sistema v državi. To je mogoče pripisati tudi nasičenosti volivcev, ki so v zadnjih devetih mesecih ob predsedniških glasovali tudi na lokalnih volitvah. Na zadnjih, sicer prelomnih parlamentarnih volitvah leta 2020 pa je bila volilna udeležba 76-odstotna.

Vodja zmagovite stranke PES, 35-letni Milojko Spajić, naj bi po pričakovanjih od strankarskega kolega, črnogorskega predsednika Jakova Milatovića dobil mandat za sestavo nove vlade, kdo bo v koalicijski vladi, pa še ni jasno. Spajić, ki je aprila kandidaturo za predsednika države umaknil zaradi dvojnega državljanstva, je po zaprtju volišč v nedeljo povedal le, da se bodo pogovarjali z vsemi, "ki delijo njihove vrednote", iz mogočih pogovorov o koaliciji pa je izključil DPS in Uri. Iz PES so danes sporočili, da bodo najprej opravili posvete znotraj stranke, čez nekaj dni pa predstavili svoja stališča o sestavi nove vlade.

Spajić in Milatović sta bila sicer v vladi premierja Zdravka Krivokapića, ki so jo oblikovali po porazu DPS na volitvah leta 2020, ministra za finance oziroma za razvoj. Po njenem padcu sta lani ustanovila stranko PES.

Predstavniki preostalih strank so po zaprtju volišč v nedeljo zatrjevali, da brez njih stabilne vlade ne bo mogoče sestaviti.

Profesor z Univerze v Bostonu Vesko Garčević je za Radio Slobodna Evropa menil, da Črna gora po volitvah vstopa v obdobje politične nestabilnosti in da bo potrebnih še nekaj volitev do stabilizacije razmer. Po njegovem mnenju bi bila edina stabilna koalicija PES in DPS, za katero pa je vprašanje, ali je sploh mogoča, medtem ko bodo vse preostale koalicije kratkoročne.

Tiskovni predstavnik Evropske komisije Peter Stano je danes izrazil pričakovanje EU, da bo Črna gora ohranila popolno usklajenost z zunanjo politiko EU, saj je "ena od držav kandidatk z dolgim rekordom do stoodstotne usklajenosti z zunanjo politiko EU". EU to redno poudarja in ceni, saj ima to usklajevanje ceno za državo in je zato tarča tujega zlonamernega mešanja, je dodal. Izrazil je še prepričanje EU, da bo Črna gora tudi z novo vlado zelo uspešna in da bo napredovala v procesu približevanja EU.