Pet žrtev evropske dolžniške krize

Grčija – april 2010 Kot vzorčni primer popolnega razsula gospodarstva se nam kaže Grčija, ki je morala zaprositi za obsežno mednarodno finančno pomoč, večkrat pa se je špekuliralo celo o njenem izstopu iz evrskega območja. Na koncu preteklega leta je trojka državi odobrila drugi sveženj pomoči, ki je vključeval še včasih nepredstavljiv odpis dolga zasebnih upnikov. A razmere so daleč od tega, da bi se umirile. Nove in nove zahteve mednarodnih posojilodajalcev po zategovanju pasu so v Grčiji privedle do predčasnih volitev, ki so še podžgale napovedi o njenem izstopu, Atene pa so zopet dobile ultimat, ki jih zavezuje k novim rezom za zmanjšanje kar 340 milijard velikega javnega dolga.

Finančna kriza v Grčiji ima sicer že dolgo brado. Dolžniška kriza, ki vpliva na celotno območje evra, je v javnosti odjeknila leta 2009. Kriza, ki jo tako Atene kot Evropska unija in IMF rešujejo brez večjega uspeha, je zatem prerasla tudi v politično krizo. Močno zadolžena država je za evropsko pomoč v višini 110 milijard evrov prosila aprila 2010. Evropa je Grčiji naložila zajeten paket varčevalnih ukrepov, ki vključujejo višje davke ter zmanjšanje pokojnin in plač javnih uslužbencev, privatizacijo vladnega premoženja in niz strukturnih reform.

Kako si je država pridelala tako javni dolg, ki znaša kar 160 odstotkov BDP-ja države? Poglavitni razlog je seveda prevelika javna poraba ali z drugimi besedami – Grki so po pridružitvi evrskemu območju živeli prek svojih zmožnosti. Plače v javnem sektorju so se na primer v letih od 1999 do 2007 povečale za kar 50 odstotkov. Po drugi strani številni analitiki ocenjujejo, da so Grčijo v prepad pognale številne davčne utaje in korupcija, ki jih politika ni hotela ali pa zmogla zajeziti. Grški politiki so ta leta prikrivali stanje javnega dolga, s tem pa so državi omogočali nadaljnje zadolževanje. Globalna ekonomska kriza je to "iznadljivost" razkrila, država pa se je znašla na robu bankrota.

Grčija je že od leta 2010 dejansko odrezana od mednarodnih finančnih trgov, vstopa pa v šesto leto recesije. Meseci oklevanj in pogajanj z evropskimi partnerji pa so Atenam konec preteklega leta vendarle prinesle nekaj olajšanja. Država je dobila dolgo zadržan obrok posojila iz drugega svežnja pomoči ter mehko prestrukturiranje dolga, torej dodatno pomoč v obliki ukrepov za ukrotitev dolga. Letos naj bi Grčija po zadnjih ocenah ministrstva za finance zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 6,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Če se bo ta ocena uresničila, bo Grčija dejansko prvič od izbruha krize v državi izpolnila svoje zaveze do evropskih partnerjev.

Irska – november 2010 Nekdanji keltski tiger je vrsto let veljal za zgled hitrega gospodarskega razvoja. Z ugodnim davčnim okoljem je privabljal številne tuje naložbe, predvsem ameriške multinacionalke iz IT-sektorja pa so državo uporabile kot svojo evropsko bazo. V letih pred izbruhom svetovne finančne in gospodarske krize je nato tudi na Irskem prišlo do nepremičninskega in finančnega balona, irske banke pa so nato ob izbruhu krize nasedle in ostale z veliko ničvrednega premoženja.

Reševanje bank je malo zadolženo in javnofinančno stabilno Irsko tako drago stalo, da je bila pod pritiskom finančnih trgov prisiljena zaprositi za pomoč območja evra. V okviru programa pomoči so ji evropske partnerice in Mednarodni denarni sklad v zameno za izvajanje strogih varčevalnih ukrepov, uvedbo nekaterih reform in sanacijo bančnega sistema odobrili 67,5 milijarde evrov pomoči, medtem ko je celoten program težak 85 milijard evrov. Irska namreč vanj sama prispeva 17,5 milijarde evrov.

Irska je pretekli teden, prvič odkar je leta 2010 morala zaprositi za finančno pomoč, na trgu izdala 10-letne obveznice in s tem pokazala, da je na dobri poti, da kmalu izstopi iz programa pomoči. V državi imajo svoje razloge, da se ponujajo kot vzor države, ki se z zategovanjem pasu in strukturnimi reformami postavlja na svoje noge.

Kljub vsem tem dosežkom pa državo še vedno pestita velika brezposelnost, naraščajoč javni dolg in močno nestabilen finančni sektor. Strokovnjaki vendarle napovedujejo, da bo Irska prva izmed prejemnic mednarodne finančne pomoči, ki bo lahko spet samostojno zadihala na finančnih trgih.

Portugalska – maj 2011 Portugalska je od EU in Mednarodnega denarnega sklada prejela finančno pomoč v vrednosti 78 milijard evrov, v zameno za to pa je morala izvesti številne reforme in sprejeti stroge varčevalne ukrepe. Ti so negativno vplivali na gospodarsko aktivnost, pa tudi na trg dela. Ob koncu lanskega leta je stopnja brezposelnosti v tej iberski članici območja evra dosegla 16,9 odstotka. Vzrok za to, da je svetovna dolžniška kriza tako močno udarila prav na Portugalskem, lahko iščemo v hudih strukturnih težavah portugalskega gospodarstva, od visokega javnega dolga do preobsežnega javnega sektorja.

Zaradi varčevalnih ukrepov je morala portugalska vlada močno prilagoditi proračun države, ki predvideva sveženj varčevalno naravnanih ukrepov, med drugim zvišanje davkov, kakršnega v državi še ni bilo. Proračun za leto 2013 tako med drugim predvideva varčevanje na področju pokojnin in zdravstvene oskrbe, v glavnem pa je osredotočen na zvišanje davkov na dohodek, nepremičnine in podobno. Vlada je močno skrčila portugalski javni sektor, odpuščenih je bilo okoli 25 tisoč javnih delavcev.

Portugalska nekoliko zaostaja pri uresničevanju javnofinančnih ciljev, med drugim tudi znižanju primanjkljaja na stopnjo 4,5 odstotka BDP-ja. Trojka je Portugalski sicer nekoliko popustila pri teh načrtih, lani ga je država oklestila na pet odstotkov BDP-ja, prihodnje leto namesto na tri na 4,5 odstotka, leta 2014 pa naj bi ga znižali na 2,5 odstotka, torej pod triodstotno mejo, ki jo za območje evra določa pakt o stabilnosti in rasti.

Da bi Portugalski to uspelo, bodo po ocenah trojke potrebni dodatni ukrepi, ki bi državi prinesli nove prihranke. Reforma naj bi vključevala nadaljnje reze v že tako okleščena proračuna za zdravstvo in izobraževanje. Na Portugalskem varčevalne ukrepe ves čas spremljajo tudi številni protesti.

Španija – junij 2012 Svetovna gospodarska in finančna kriza je Španijo močno prizadela. Država je v globoki recesiji, stopnja brezposelnosti pa je presegla 26 odstotkov. Krizo v državi, ki jo je spremljal propad mnogih velikih španskih podjetij, je sprožila prav visoka stopnja brezposelnosti, v povezavi s pokom nepremičninskega balona in dolgoročnimi bančnimi posojili. Država je poseben član naše druščine držav prejemnic mednarodne finančne pomoči, ker država ni prejela splošne finančne pomoči, temveč le program pomoči za banke, ki je zahteval reformo finančnega sistema ni prestrukturiranje nasedlih bank. Evroskupina ji je julija lani odobrila do 100 milijard evrov pomoči, do zdaj pa je prejela 41,4 milijarde evrov.

Španija tako za zdaj uspešno izkorišča umiritev dolžniške krize v območju evra, čeprav neredki poznavalci še naprej menijo, da bo vendarle morala zaprositi tudi za splošno pomoč in s tem dopolniti pomoč za banke. Daleč največji del sredstev so prejele štiri banke, ki sodijo v skupino, ki jih je kriza najbolj prizadela. To so Bankia, Catalunya Caixa, Nova Caixa Galicia in Banco de Valencia, ki so ob tem na slabo banko Sareb prenesle svoje slabe naložbe. Manjši del denarja pa so prejele banke Liberbank, Caja3, Banco Mare Nostrum in Banco CEISS.

Preostale španske banke po prepričanju Bruslja ne potrebujejo pomoči, saj dodatnih kapitalskih potreb nimajo ali pa so si sredstva že zagotovile iz zasebnih virov. So pa v Evropski komisiji Španijo pozvali k nadaljnjim strukturnim reformam in k dvigu davka na dodano vrednost ter okoljskih dajatev in trošarin. Izplen iz teh virov je namreč v Španiji še vedno pod povprečjem EU. Prav tako v Bruslju pozivajo k vnovičnemu dvigu upokojitvene starosti.

V Bruslju pravijo, da je program reforme španskega bančnega sektorja kljub ambiciozni časovnici na dobri poti. Ob tem poudarjajo, da je treba ohraniti dosedanjo dinamiko, da se lahko premaga velike izzive, ki so še pred ibersko članico območja evra. Tudi v IMF-ju so z napredkom Španije pri sanaciji bančnega sistema zadovoljni. V svojem najnovejšem poročilu so poudarili, da je bil dosežen občuten napredek in da je Španija izvedla ali vsaj dorekla večino zastavljenih ukrepov iz programa. Kapitalsko šibke banke je dokapitalizirala, začeli pa so izvajati tudi program prestrukturiranja bank v težavah.

Ciper – junij 2012 Najbolj aktualna je trenutno ciprska zgodba. Ciper je EU zaprosil za finančno pomoč junija lani. Država je bila prisiljena za pomoč zaprositi zaradi katastrofalnega stanja domačih bank, ki so zabeležile ogromne izgube zaradi izpostavljenosti do Grčije. Za potencialne posojilodajalke je med drugim problematično dejstvo, da se bo s pomočjo Cipru pomagalo tudi številnim bogatim Rusom in tudi Evropejcem, ki naj bi izkoriščali status Cipra kot neke vrste davčne oaze in tam prali denar. Ciper potrebuje okoli 16 milijard evrov pomoči.

Trojka zahteva, da Nikozija v zameno za 10 milijard evrov mednarodne finančne pomoči, ki bi državo rešile pred bankrotom, sama zbere dodatne 5,8 milijarde evrov. Rešitev predvideva sporno obdavčitev bančnih depozitov. Predvsem prvi predlog, ki so ga Ciprčani sicer zavrnili, je sprožil veliko neodobravanja. Davek na depozite, manjše od 100.000 evrov, bi bil 6,75-odstoten, za depozite, večje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstoten. Ker bi davek močno prizadel predvsem male varčevalce, so predlog prilagodili.

Dogovor med ciprskimi oblastmi in Brusljem po novem predvideva zaprtje banke Laiki, njeni nezavarovani depoziti nad 100.000 evri pa bodo zamrznjeni. Varčevalci s pologi, večjimi od 100.000 evrov, naj bi pri sanaciji bank sodelovali z do 40-odstotnim deležem svojih denarnih vlog. To je razjezilo predvsem ruske varčevalce, ki grozijo s tožbami proti ciprskim bankam in državi, ukrep pa obsoja tudi ruski politični vrh.

Veliko razburjenja je v zadnjih dneh sprožila predvsem domneva, da bi ciprski model v prihodnje uporabljali tudi za druge države z evrom, ki bodo v težavah. Evropska komisija tega ni zanikala, so pa zatrdili, da nikjer in nikakor ne bodo prizadeti mali varčevalci.