Nedelja, 13. 11. 2016, 3.10
7 let, 1 mesec
Obletnica terorističnih napadov
Pariz eno leto pozneje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
"Ta rana se bo celila še kar nekaj časa. V zadnjih 20 letih smo priča velikega porasta sodelovanja, izmenjavanja kapitala, ljudi. Vse to je povzročilo oziroma olajšalo razmah terorizma," ob prvi obletnici terorističnih napadov v Parizu razmišlja obramboslovec Uroš Svete. V spomin na žrtve bo prvič vrata odprla tudi dvorana Bataclan.
Spomin na 13. november 2015 Francozom vzbuja podobne bolečine kot Američanom 11. september 2001. Pred enim letom se je v Parizu zgodil najhujši teroristični napad v zgodovini Francije.
Kaj se je dogajalo v Parizu?
Začelo se je ob 21.19, ravno med nogometno tekmo med Francijo in Nemčijo, ki sta si jo ogledala tudi francoskih predsednik Francois Hollande in nemški zunanji minister Frank-Walter Steinmeier. Gledalci in navijači so slišali glasen pok, ki je bil posledica enega od napadov, ki so se zgodili tistega večera.
V novembrskih terorističnih napadih je umrlo 130 ljudi.
V seriji povezanih napadov so teroristi napadli šest lokacij v mestu. Samomorilskih napadalci so se razstrelili na različnih terasah restavracij, sledil je še napad na koncertno dvorano Bataclan.
Ta je bil od vseh najbolj krvav. Trije napadalci so vdrli v dvorano med koncertom ameriške skupine Eagles of Death Metal, streljali v množico in ubili 90 ljudi.
V napadih, ki so zarezali globoko rano v francosko politiko in družbo, je umrlo 130 ljudi, več kot 400 je bilo ranjenih.
Morda vas zanima še:
Kako bo novi predsednik ZDA Donald Trump vplival na Slovenijo
Osem dejstev, ki jih morate vedeti o slovenskih multimilijonarjih
Hillary Clinton: Ta poraz boli, ampak nikoli ne smemo nehati verjeti
Na smučišču, od koder pogled seže vse do morja, čakajo samo še sneg
En napadalec pred sodiščem
Napade so sprožile tri teroristične celice Islamske države. Napadalci so bili oboroženi z brzostrelkami in jopiči z eksplozivom, bili so dobro pripravljeni, smrtonosna akcija je bila natančno usklajena. Po ocenah francoskega centra za analizo terorizma CAT je priprava napadov stala okoli 82 tisoč evrov.
V napadih je umrlo sedem napadalcev, še dva pa med policijsko operacijo nekaj dni pozneje. Preiskovalci so živega ujeli le enega človeka, ki je bil domnevno neposredno vpleten. Salaha Abdeslama so po večmesečnem iskanju marca prijeli v Bruslju, zdaj pa v zaporu na jugu Pariza čaka na sojenje.
Prijeli domnevnega organizatorja napada
Nekaj dni pred obletnico napada so identificirali še domnevnega snovalca napadov, ki naj bi se podpisal tudi pod napade v Bruslju 22. marca letos. To naj bi bil Ousama Atar, ki živi v Siriji in ima belgijski in maroški potni list.
Francija epicenter terorističnih napadov v zadnjem letu
Po napadih je francoski predsednik Hollande sporočil, da je Francija v vojni, izredne razmere, ki so jih razglasili po napadih, pa trajajo še danes.
Samo v zadnjem letu se je v Franciji zgodilo več kot deset napadov islamskih skrajnežev, od tega trije večji, v katerih je bilo ubitih vsaj 230 ljudi. V zadnjem je julija tovornjak zapeljal v množico in ubil 86 ljudi, 434 pa je bilo ranjenih.
"Na prvi pogled lahko rečemo, da se bori uspešno, sploh če upoštevamo teritorialni pogled (predvsem v Iraku in v Siriji). V Evropi tako spektakularnih terorističnih napadov ni bilo več, kar je tudi nekakšen pokazatelj. Mnogo dilem pa še vedno nismo rešili. Evropa se še vedno ni poenotila, kako integrirati imigrante, ki prihajajo. Nereševanje tega vprašanja bo le še podaljševalo neskončni boj proti terorizmu," meni predstojnik katedre za obramboslovje na FDV Uroš Svete.
"Hitro prestavljajo svoje baze. Iz Afganistana v Irak, nato v Sirijo, pa spet nazaj v Irak in delno v Libijo. IS je grožnja, ki je zelo izmuzljiva in je ne moreš zajeziti," pravi obramboslovec Uroš Svete.
Zakaj Pariz?
"Pariz je v simbolnem smislu odprto mesto, dekadenčno in za terorizem so simbolne tarče vedno pomembne," pravi Svete, ki največjo težavo vidi v slabi integraciji muslimanskega dela Francozov v družbo.
"Velik del prebivalstva v Franciji je muslimanskega izvora, veliko jih prihaja iz nekdanjih kolonij. Več kot očitno je, da ima Francija težave z integracijo tega prebivalstva, po drugi strani pa so tudi socialni problem. Določeni ljudje imajo odpor do ustaljenih vrednot (podobna vprašanja se odpirajo tudi ob izvolitvi Donalda Trumpa za ameriškega predsednika). Ogromno mladih Francozov je pod vplivom skrajnih pridigarjev, ker so iskali neko drugačno, alternativno družbo," razloge za napade vidi Svete.
Eno leto po napadu bo Bataclan znova gostil koncert.
Koncert Stinga za nov začetek
Eno leto po napadu je svoja vrata znova odprla dvorana Bataclan, kjer je imel na predvečer obletnice žalostnega dogodka koncert britanski glasbenik Sting. Ta je dvorano razprodal v pičli uri.
Incident na koncertu
Britanski glasbenik Sting je v soboto zvečer v Parizu s koncertom znova odprl prenovljeno dvorano Bataclan. Koncert je bil nabit s čustvi, a ga je zmotil tudi incident, ko varnostniki v dvorano niso spustili glasbenikov Eagles of Death Metal.
Ameriška skupina Eagles of Death Metal je v dvorani koncertirala, ko so 13. novembra lani udarili teroristi. A vmes so postali nezaželeni, ker je frontman skupine Jesse Hughes enkrat namignil, da naj bi bili za napad odgovorni tudi muslimanski varnostniki, ki da naj bi bili sodelovali z napadalci. STA
Francozi z odprtjem Bataclana poskušajo vsaj simbolno pokazati, da so rane po dogodkih izpred enega leta zaceljene, vendar bo po Svetetovem mnenju za to potrebnega še kar nekaj časa.
"Ta rana se bo celila še kar nekaj časa. V zadnjih 20 letih smo priča velikega porasta sodelovanja, izmenjavanja kapitala, ljudi. Vse to je povzročilo oziroma olajšalo razmah terorizma. Velika napaka je, da se terorizem obravnava le kot varnostna grožnja. Vzroki za to niso samo v Siriji, Libiji, ampak tudi drugod," opozarja Svete.
Je Evropa varnejša?
V Franciji je bilo v zadnjem letu več kot deset terorističnih napadov.
"O številki je zelo težko govoriti. V Nemčiji na primer vsakodnevno potekajo racije ljudi, ki so domnevno povezani z islamsko državo. Varnostne službe po Evropi so zelo aktivne, veliko držav več finančne in materialne pozornosti namenja varnostni sestavi, ki skrbi za notranjo varnost, ob tem pa bolj sodelujejo tudi države," o učinkovitosti preprečevanja novih napadov razmišlja Svete.
A terorističnih napadov ni mogoče povsem izkoreniniti: "Terorizem bo na dolgi rok ostal potencialna grožnja. Mislim, da veliko žrtev ne bo, bo pa vedno obstajal."
