Nedelja, 7. 1. 2024, 9.48
10 mesecev, 1 teden
VOLITVE V BANGLADEŠU
Pričakovano: Zmaga vladajoče stranke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,39
"Ne bom zapravljal časa za enostranske volitve," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal 28-letni prebivalec Bangladeša.
V Bangladešu se danes potekale splošne volitve. Pričakovano je slavila stranka Liga Awami dolgoletne premierke Šejk Hasine. Po navedbah največje zasebne televizije Samoy TV je vladajoča stranka osvojila več kot dve tretjini sedežev v 300-članskem parlamentu.
Opozicijske stranke volitve bojkotirajo, potem ko so jih zdesetkale množične aretacije. Bojkot so napovedali tudi številni mladi, ki opozarjajo, da gre za zrežirano predstavo.
Uradno štetje glasov sicer še poteka, eden od volilnih uradnikov pa je za francosko tiskovno agencijo AFP doslej potrdil le, da je stranka Awasi dobila večino v parlamentu. Kot navaja Samoy TV, se je v parlament uvrstila tudi njena zavezniška stranka Jatiya.
Volitve je sicer zaznamovala nizka volilna udeležba in bojkot opozicijskih strank na čelu z Bangladeško nacionalistično stranko (BNP). Glasovanje so bojkotirali tudi številni mladi, rekoč da gre pri volitvah za zrežirano predstavo oblasti.
Hasinina Liga Awami osmi najštevilčnejši državi na svetu neprekinjeno vlada od leta 2009.
Vsesplošne kršitve človekovih pravic
Kljub temu, da država ostaja eno najhitreje rastočih gospodarstev v regiji, so uspehe kasneje zasenčile vsesplošne kršitve človekovih pravic, od zatiranja svobode medijev do izvensodnih pobojev. Ena svetlejših Hasininih potez v zadnjih letih je sprejetje več sto tisoč beguncev muslimanske manjšine Rohingya iz sosednjega Mjanmara.
V luči volitev se je v državi zvrstilo tudi več nasilnih incidentov, zaradi česar je glasovanje varovalo okoli 800.000 pripadnikov varnostnih sil.
"Ne bom zapravljal časa za enostranske volitve," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal 28-letni prebivalec osme najštevilčnejše države na svetu, ki ji od leta 2009 vlada Hasinina nekoč socialdemokratska, kasneje pa vse bolj avtoritarna Liga Awami.
Opozicijske stranke organizirale vrsto shodov
Opozicijske stranke na čelu z Bangladeško nacionalistično stranko (BNP) so konec prejšnjega leta organizirale vrsto shodov, na katerih so zahtevale odstop premierke in vzpostavitev nevtralne prehodne vlade, ki bi nadzorovala izvedbo volitev. Oblasti so na zahtevo odgovorile z množičnimi aretacijami podpornikov opozicije in aktivistov. Po navedbah BNP je bilo prijetih približno 25 tisoč ljudi, medtem ko oblasti navajajo število 11 tisoč.
Za 300 sedežev v parlamentu v Daki se je sicer uradno potegovalo 1.900 kandidatov iz 29 strank, vendar jih večino podpira vladajoča stranka. Poleg tega so številni pripadniki Lige Awami uradno kandidirali kot neodvisni kandidati, je poročala španska tiskovna agencija EFE.
Verodostojnost volitev naj bi 76-letna Hasina, ki je vlado prvič vodila med letoma 1996 in 2001, poskušala okrepiti z visoko volilno udeležbo. Med drugim naj bi tistim, ki se ne bodo udeležili volitev, zagrozila z izgubo socialnih ugodnosti. Njeno tretjo in četrto izvolitev v letih 2014 in 2018 so že zaznamovale obtožbe o nepravilnostih in goljufijah.
Njena prvotna priljubljenost je sicer dolgo slonela na izjemni gospodarski rasti države, ki jo je po osamosvojitvi od Pakistana leta 1971 pestila huda revščina. Zasluge za strmo rast si lasti predvsem donosna industrija oblačil za vodilne svetovne znamke hitre mode. Dohodek na prebivalca se je v zadnjem desetletju potrojil, po ocenah Svetovne banke pa se je v zadnjih 20 letih več kot 25 milijonov ljudi rešilo revščine.
Tesne vezi je spletla z Indijo
Njena ponovna izvolitev bo šla sicer na roko tudi New Delhiju. Z Indijo je namreč Hasina spletla tesne vezi, čeprav indijska vlada pod vodstvom hindujske nacionalistične stranke BJP premierja Narendre Modija izvaja politike, ki diskriminirajo številčno muslimansko skupnost v državi.
Indija si med drugim prizadeva za preprostejši cestni in železniški dostop do svojih severovzhodnih zveznih držav, do katerih je doslej dostopala prek ozkega, ponekod le nekaj deset kilometrov širokega koridorja med Nepalom, Bangladešem in Butanom. Obenem si ne želi nadaljnjega zbliževanja Dake s Pekingom, poroča britanski BBC.
