Netanjahu: Nič nas ne bo ustavilo

19.53 Netanjahu: Nič nas ne bo ustavilo na poti do zmage v vojni v Gazi

Nič ne bo ustavilo Izraela pri nadaljevanju vojne na območju Gaze, dokler ne bo dosegel zmage, je danes, v času, ko je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic, izjavil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Izraelski zunanji minister Eli Koen pa je obljubil, da bodo vojno v Gazi nadaljevali "z mednarodno podporo ali brez nje".

"Nadaljevali bomo do konca. To pravim v luči velike bolečine, pa tudi v luči mednarodnega pritiska. Nič nas ne bo ustavilo. Nadaljevali bomo do konca, do zmage, nič manj kot to," je poudaril Netanjahu.

Podobno je pred tem dejal tudi izraelski zunanji minister, ki je še dodal, da bi bila prekinitev ognja v sedanji fazi darilo za skrajno palestinsko gibanje Hamas. Prepričan je, da bi prekinitev ognja okrepila Hamas, ta pa bi nato lahko znova ogrozil prebivalce Izraela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izjave sta izrekla v času, ko je Izrael pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne v Gazi. Med najglasnejšimi so zdaj tudi ZDA, ki sicer veljajo za glavno podpornico Izraela. Washington namreč opozarja, da je izraelsko bombardiranje Gaze kot odgovor na napade Hamasa neselektivno.

Pritiski na Izrael so se okrepili po tem, ko je Generalna skupščina Združenih narodov v torek z veliko večino podprla nezavezujočo resolucijo, ki zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja na opustošenem ozemlju.

18.14 ZDA in Velika Britanija z novimi sankcijami proti Hamasu

ZDA in Velika Britanija sta danes objavili nov paket sankcij proti palestinskemu gibanju Hamas zaradi napada na Izrael 7. oktobra. Sankcije so usmerjene proti ključnim osebam, ki z zastopanjem interesov Hamasa v tujini in upravljanjem njegovih financ podpirajo njegovo nasilno agendo, je sporočilo ministrstvo za finance ZDA.

Predstavnik finančnega ministrstva Brian Nelson je opozoril, da se Hamas še naprej močno zanaša na omrežje dobro umeščenih uradnikov in povezanih oseb, izkorišča navidezno permisivne jurisdikcije za vodenje kampanj za zbiranje denarja, z nezakonito pridobljenimi sredstvi pa podpira vojaške aktivnosti v Gazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Sankcije so med drugim doletele soustanovitelja palestinskega gibanja Mahmuda Zaharja, ki deluje v Gazi, in vodjo Hamasa za zunanje odnose Alija Baraka, ki deluje iz Libanona, je sporočilo britansko zunanje ministrstvo. ZDA pa so med drugim sankcionirale tudi regionalnega finančnega direktorja Hamasa Ismaila Barhuma.

"Hamas ne more imeti več prihodnosti v Gazi," je dejal britanski zunanji minister David Cameron. Prepričan je, da bodo današnje sankcije še bolj osamile Hamas in Islamski džihad ter obema organizacijama omejile dostop do virov financiranja. Ob tem je napovedal nadaljevanje sodelovanja s partnerji za dolgoročno rešitev konflikta med Izraelci in Palestinci.

Pripadniki Hamasa so 7. oktobra napadli Izrael, pobili 1.200 ljudi in ugrabili okrog 240 talcev. Izrael je odgovoril s silovito ofenzivo na Gazo, v kateri je umrlo že več kot 18.600 Palestincev.

18.00 Izraelske sile v Gazi v 24 urah izvedle 250 zračnih napadov

Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah izvedla 250 zračnih napadov. Po navedbah palestinskega ministrstva za zdravje so izraelski vojaki streljali znotraj bolnišnice Kamal Advan v Gazi. Število žrtev v Gazi je medtem preseglo 18.600, situacijo za skoraj dva milijona razseljenih prebivalcev pa je še poslabšalo močno deževje.

Palestinsko ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da je število žrtev v Gazi po več kot dva meseca trajajočih izraelskih napadih preseglo 18.600, še nekaj več kot 50 tisoč pa je bilo ranjenih, poroča britanski BBC. Večinoma gre za civiliste, predvsem ženske in otroke.

Izraelska vojska je sporočila, da je v zadnjih 24 urah izvedla 250 zračnih napadov, predstavniki Hamasa pa trdijo, da je bilo v tem zadnjem valu napadov ubitih najmanj 50 ljudi. Situacijo za skoraj dva milijona razseljenih Palestincev je danes poslabšalo tudi močno deževje. Številni namreč spijo na prostem ali pa se stiskajo v prenatrpanih zavetiščih. "Tisti, ki so bili že prej lačni, žejni, izčrpani in prestrašeni, so zdaj še mokri in prezebli," je dejal Riham Jafari iz dobrodelne organizacije ActionAid.

Tiskovni predstavnik palestinskega ministrstva za zdravje Ašraf al Kudra je medtem izraelske vojake obtožil streljanja v bolnišnici Kamal Advan na severu Gaze, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Okupacijske izraelske sile so poostrile obleganje in napade. Bojimo se za življenja 12 otrok na pediatričnem oddelku," je dejal. Izraelska vojska ni komentirala njegovih navedb, ki jih po poročanju AFP ni bilo mogoče neodvisno preveriti.

Al Kudra je sicer že v torek opozoril, da so izraelske sile vdrle v bolnišnico Kamal Advan, urad ZN za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA) pa je ob tem sporočil, da sta bili v zračnem napadu na bolnišnico v porodniškem oddelku ubiti dve porodnici.

Izraelske enote so doslej že napadale tudi druge zdravstvene ustanove v Gazi, med drugim tudi največjo bolnišnico Al Šifa. Izraelska vojska obtožuje Hamas, da bolnišnice uporablja kot poveljniške centre, kar palestinsko gibanje zanika. Po podatkih ZN je na severu Gaze trenutno le ena bolnišnica, ki lahko sprejema bolnike, na celotnem območju Gaze pa deluje zgolj tretjina od skupno 36 bolnišnic.

17.28 Agencija ZN svari, da prebivalcem Gaze zmanjkuje časa in možnosti

Prebivalcem Gaze ob nadaljevanju izraelskih napadov zmanjkuje časa in možnosti – soočeni so z bombardiranjem, splošnim pomanjkanjem in izbruhi bolezni na vse manjšem prostoru, ki se vztrajno krči, je danes na svetovnem forumu o beguncih v Ženevi opozoril vodja agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) Philippe Lazzarini.

Lazzarini je v torek po obisku palestinske enklave dejal, da palestinski civilisti na območju Gaze živijo v peklu na Zemlji, danes pa je ocenil, da se "soočajo z najtemnejšim poglavjem svoje boleče zgodovine od leta 1948".

Od začetka spopadov med izraelskimi silami in palestinskim gibanjem Hamas, ki so izbruhnili po napadu Hamasa na izraelske civiliste 7. oktobra, je bilo zaradi nenehnega izraelskega bombardiranja in kopenske vojaške operacije v Gazi ubitih že več kot 18.600 ljudi, večinoma žensk in otrok. Po ocenah ZN je bilo ob tem razseljenih 1,9 milijona od približno 2,4 milijona prebivalcev Gaze, humanitarna pomoč pa v oblegano palestinsko enklavo prihaja prepočasi.

"Zelo daleč smo od ustreznega humanitarnega odziva," je dejal Lazzarini in dodal, da tudi ko je pomoč dostavljena, pogosto gre le za eno pločevinko tune ali fižola ter eno plastenko vode na številčno družino. Opisal je še, kako so ljudje na ulici ustavljali tovornjake s pomočjo in v obupu goltali hrano, ki so jo našli. Posvaril je tudi pred nadaljnjim razseljevanjem prebivalcev Gaze. "Zdaj so stisnjeni na manj kot tretjino prvotnega ozemlja Gaze. Nerealno je pričakovati, da bodo ljudje vzdržali v takšnih razmerah, še posebej ko je meja z Egiptom tako blizu," je dejal.

V mestu Rafa na egiptovski meji, kjer se nahaja tudi edini mejni prehod, prek katerega v Gazo prihaja humanitarna pomoč, je število prebivalcev z 280 tisoč naraslo na več kot milijon, je še povedal Lazzarini. Opozoril je, da je večina pomoči v Gazi odvisna od agencije ZN za pomoč palestinskim beguncem, ki je na robu svojih zmogljivosti.

15.13 V Gazi zmanjkalo cepiv za otroke

Ministrstvo za zdravje v Gazi, ki ga vodi skrajno palestinsko gibanje Hamas, je danes sporočilo, da je zmanjkalo cepiv za otroke, in mednarodno skupnost pozvalo k njihovi dobavi. Pri tem ni pojasnilo, natanko katerih cepiv je zmanjkalo, je pa posvarilo pred katastrofalnimi posledicami za zdravje v enklavi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Koordinatorka ZN za dobavo humanitarne pomoči na palestinska ozemlja Lynn Hastings je dejala, da Sklad ZN za otroke (Unicef) preučuje pomanjkanje cepiv za otroke. "Cepiva so ena od ključnih stvari, ki jih poskušamo pripeljati v Gazo, da bi lahko nadaljevali kampanjo cepljenja," je dodala.

Tudi generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Ghebreyesus je v nedeljo opozoril, da ima izraelsko obstreljevanje Gaze katastrofalne posledice za zdravje, saj z okrnjenimi zmogljivostmi deluje le 14 od 36 bolnišnic, od katerih sta le dve na severu palestinske enklave. Ob tem je poudaril, da so razmere izjemno skrb vzbujajoče in da je tveganje za poslabšanje zdravstvenih razmer še toliko večje zaradi bližajoče se zime.

Po navedbah WHO je skupno na razpolago le 1.400 od 3.500 bolnišničnih postelj, v dveh bolnišnicah na severu Gaze pa je nastanjenih trikrat več ljudi od dejanskih zmogljivosti. WHO je od začetka izraelskega obstreljevanja Gaze po Hamasovem napadu na Izrael 7. oktobra zabeležila več kot 449 napadov na zdravstvene ustanove v Gazi in na okupiranem Zahodnem bregu.

14.26 Von der Leynova podprla sankcije proti radikalnim izraelskim naseljencem

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu obsodila nasilje ekstremističnih izraelskih naseljencev nad Palestinci in pozvala k uvedbi sankcij proti njim. Španski premier Pedro Sanchez, čigar država zaključuje šestmesečno predsedovanje Svetu EU, pa je znova pozval k takojšnji vzpostavitvi premirja v Gazi.

"Palestinci zaradi naraščajočega nasilja skrajnih naseljencev zelo trpijo. To spodkopava možnosti za trajen mir in bi lahko še povečalo regionalno nestabilnost," je von der Leynova danes dejala v Evropskem parlamentu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Podprla je sankcije proti vpletenim v napade na okupiranem Zahodnem bregu. Po njenih besedah to nasilje nima nobene zveze z bojem proti palestinskemu gibanju Hamas in se mora končati.

Španski premier Sanchez, ki je bil v zadnjem času eden glasnejših kritikov Izraela med evropskimi politiki, je medtem v nagovoru evropskim poslancem danes znova pozval k prekinitvi ognja v Gazi. "Dovolj pomeni dovolj, pobijanje nedolžnih civilistov in bombardiranje se mora nemudoma končati," je dejal.

Po obljubah von der Leynove o neomajni podpori Izraelu po začetku spopadov s Hamasom 7. oktobra je Evropska unija v zadnjem času zavzela nekoliko odločnejše stališče do Izraela. Možnost uvedbe sankcij proti nasilnim izraelskim naseljencem je v ponedeljek že omenil visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell.

Takšen ukrep bi voditelji držav članic EU lahko sprejeli na prihajajočem vrhu, ki se začne v četrtek, vendar bi moralo uvedbo sankcij proti izraelskim naseljencem podpreti vseh 27 članic unije, med katerimi glede odnosa do Izraela obstajajo nestrinjanja, navaja AFP.

To je med drugim ponazorilo tudi nedavno glasovanje o predlogu resolucije v Generalni skupščini ZN, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Resolucija je bila potrjena s 153 glasovi za, desetimi proti in 23 vzdržanimi. Med slednjimi je bilo sedem članic EU – Bolgarija, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska, Romunija in Slovaška, proti pa sta glasovali Avstrija in Češka.

11.55 V izraelskem napadu na cilje v Libanonu najmanj ena smrtna žrtev

V izraelskem napadu na cilje v Libanonu ob meji z Izraelom je bil preteklo noč ubit najmanj en človek, je danes poročala libanonska tiskovna agencija NNA. V napadu je bila po njenih navedbah uničena tudi vsaj ena stanovanjska stavba. Izraelske sile so pred tem sporočile, da so iz zraka napadle položaje proiranskega gibanja Hezbolah v Libanonu.

Hezbolah je sicer danes sporočil, da je izgubil borca, a pri tem ni navedel, kje in kdaj je bil ubit. Medtem naj bi izraelska vojska davi obstreljevala kraj Blida na jugovzhodu Libanona blizu meje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Pred poročilom NNA je izraelska vojska sporočila, da je z letalstvom napadla položaje Hezbolaha v Libanonu. Po njenih navedbah so bile tarče izstrelišče raket in druga vojaška infrastruktura, od koder so bile na Izrael izstreljene rakete in minometni izstrelki.

Dodala je, da so izraelska letala v odgovor na obstreljevanje napadla tudi položaje oboroženih skupin v Siriji.

Od napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra med izraelsko vojsko in oboroženimi skupinami v Libanonu, med njimi Hezbolahom, na obmejnem območju pogosto poteka obstreljevanje, ki je doslej terjalo smrtne žrtve na obeh straneh. Gre za najhujšo zaostritev spora med Izraelom in Libanonom od druge libanonske vojne leta 2006.

Izraelska vojska ob tem redno obstreljuje tudi cilje v Siriji, katere del od leta 1967 tudi okupira. Napadi so usmerjeni zlasti na skupine, ki jih podpirajo Iran in med katere spada tudi Hezbolah.

9.54 Izrael naj bi začel poplavljati predore Hamasa pod Gazo

Izraelska vojska je začela testno poplavljati predore pod območjem Gaze, ki naj bi jih uporabljalo palestinsko gibanje Hamas, so v torek poročali ameriški mediji. V nekatere predore naj bi napeljali morsko vodo, da bi ugotovili, ali je metoda primerna za obsežnejše uničenje podzemnega sistema. Ta naj bi bil sicer dolg okoli 500 kilometrov.

Izraelska vojska ob tem domneva, da Hamas v predorih zadržuje več talcev, ki jih je zajel med napadom na Izrael 7. oktobra. Po dosedanjih izmenjavah za Palestince, zaprte v izraelskih zaporih, je v rokah gibanja še približno 135 talcev.

Ameriškega predsednika Joeja Bidna so na torkovi novinarski konferenci vprašali o poplavljanju nekaterih delov mreže predorov. Po njegovih informacijah v nobenem od njih ni talcev, vendar je opozoril, da tega ne ve zagotovo.

Zamisel o poplavljanju predorov pod Gazo, ki naj bi jih uporabljal Hamas, je pred kratkim izpostavil načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi. Gibanje naj bi uporabljalo tudi nekatere predore in bunkerje, ki jih je med zasedbo ozemlja pred desetletji zgradila izraelska vojska, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Število ubitih izraelskih vojakov v Gazi je medtem naraslo na 115, je danes sporočila izraelska vojska. Po njenih navedbah je v torek v spopadih na severu enklave umrlo deset vojakov, kar za izraelsko stran predstavlja najsmrtonosnejši dan od začetka ofenzive konec oktobra, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na drugi strani je po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v Gazi doslej življenje izgubilo okoli 18.400 Palestincev, večinoma žensk in otrok.

9.22 V incidentu v Gazi ubitih sedem izraelskih vojakov

Sedem izraelskih vojakov, vključno s poveljnikom bataljona, je bilo ubitih v incidentu na severnem območju Gaze, je sinoči sporočila izraelska vojska (IDF). Med mrtvimi je bil tudi podpolkovnik Tomer Grinberg, poveljnik 13. bataljona elitne Golanske brigade, je sporočila vojska.

Gre za enega najsmrtonosnejših incidentov od začetka izraelske kopenske invazije na Gazo, vendar vojska podrobnosti ni objavila. Še en vojak je bil včeraj ubit v ločenem incidentu v Gazi, s čimer se je število izraelskih vojakov, ubitih na območju Gaze, povzpelo na 112, je sporočila vojska.

V Gazi je bilo med izraelskimi napadi od 7. oktobra ubitih najmanj 18.412 ljudi, je včeraj sporočilo ministrstvo za zdravje Gaze, ki ga vodi Hamas.

6.54 Zaveznice pritiskajo na Izrael zaradi vojne v Gazi

Izrael je pod vse večjim pritiskom svojih zaveznic zaradi vojne na območju Gaze. Med najglasnejšimi so ZDA, ki veljajo za glavno podpornico Izraela, zdaj pa so kritične, češ da je Izraelsko bombardiranje Gaze kot odgovor na napade skrajnega gibanja Hamas neselektivno. Avstralija, Kanada in Nova Zelandija pa so pozvale k prekinitvi ognja.

Pritiski so se okrepili ob tem, ko je Generalna skupščina Združenih narodov v torek z veliko večino podprla nezavezujočo resolucijo, ki zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja na opustošenem ozemlju.

Po najnovejših podatkih ministrstva za zdravje na območju Gaze pod nadzorom Hamasa je bilo v palestinski enklavi doslej ubitih več kot 18.400 ljudi, večinoma žensk in otrok. Ministrstvo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočilo, da je bilo v zadnjem valu izraelskih napadov iz zraka na tem ozemlju ubitih še najmanj 50 ljudi.

Ameriški predsednik Joe Biden je na predvolilnem dogodku v Washingtonu v torek dejal, da je Izrael po napadu Hamasa podprla večina sveta. "Vendar pa so začeli izgubljati to podporo zaradi neselektivnega bombardiranja," je poudaril. Kasneje je na novinarski konferenci svoje pripombe omilil in znova poudaril, da ZDA podpirajo Izrael, a dejal, da je varnost nedolžnih Palestincev še vedno zelo skrb vzbujajoča.

Washington že več tednov poziva Izrael, naj bolje poskrbi, da v Gazi ne bo civilnih žrtev.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je dejal, da se z Bidnom ne strinjata glede upravljanja območja Gaze po koncu vojne s Hamasom, kar po poročanju AFP kaže na neobičajno razhajanje med zaveznicama.

Voditelji Avstralije, Kanade in Nove Zelandije, ki prav tako veljajo za zaveznice Izraela, pa so pozvali k prekinitvi ognja. Kot so v skupni izjavi zapisali avstralski premier Anthony Albanese, predsednik kanadske vlade Justin Trudeau in novozelandski premier Christopher Luxon, cena prizadevanj za uničenje Hamasa ne sme biti nenehno trpljenje palestinskih civilistov. Izrazili so tudi zaskrbljenost zaradi zmanjševanja varnega prostora za civiliste v Gazi.

6.42 Slovenija v Generalni skupščini ZN pozvala k takojšnjemu humanitarnemu premirju v Gazi

Predstavnica Slovenije je v torek po sprejetju resolucije Generalne skupščine ZN o Gazi v obrazložitvi glasu za resolucijo povedala, da je humanitarno premirje edini način za konec človeškega trpljenja, fizičnega uničenja ter kolektivne travme v Izraelu in na zasedenih palestinskih ozemljih.

Generalna skupščina ZN je s 153 glasovi za, desetimi proti in 23 vzdržanimi potrdila predlog resolucije arabskih držav, ki zahteva takojšnjo prekinitev ognja v Gazi. Za resolucijo je glasovala tudi Slovenija, ki je podprla tudi dva neuspešna amandmaja Avstrije in ZDA z obsodbo Hamasa.

Resolucija generalne skupščine zahteva takojšnjo humanitarno prekinitev ognja v Gazi, ponavlja zahtevo vsem stranem, da morajo spoštovati mednarodno pravo, še posebej glede zaščite civilistov, zahteva takojšnjo izpustitev vseh talcev in humanitarni dostop.

Avstrija je pred glasovanjem predlagala, da se v besedilu posebej opredeli zahteva po izpustitvi vseh talcev Hamasa, ZDA pa amandma, ki je izrecno obsodil teroristične napade Hamasa na Izrael 7. oktobra. Nobeden ni dobil zadostne dvotretjinske podpore.

Države članice ZN so po potrditvi resolucije utemeljile svoje glasove. Namestnica slovenskega veleposlanika pri ZN Saša Jurečko je izrazila podporo generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu in celotni organizaciji, obsodila napad Hamasa na Izrael in pozvala k brezpogojni izpustitvi vseh talcev.

Vendar pa je dodala, da je to, čemur je svet priča v Gazi, jasna kršitev mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic. Slovenija po njenih besedah ostaja zaskrbljena tudi zaradi nasilja izraelskih naseljencev na Zahodnem bregu in najav širitev naselbin, kar spodkopava obete za pravičen mir.

Izrazila je sožalje zaradi smrti številnih humanitarnih delavcev in polno podporo Slovenije Organizaciji za pomoč palestinskim beguncem UNRWA.

Slovenija globoko obžaluje, da se varnostni svet ne zmore spopasti s krizo, čeprav bi moral podpreti neoviran dostop humanitarne pomoči v Gazo. Na koncu je ponovila podporo Slovenije vsem pobudam za utrjevanje mirovnega procesa in čim hitrejši sklic mirovne konference.

Proti resoluciji so med drugim pričakovano glasovale ZDA, predstavnik Izraela pa jo je označil za farso in kritiziral vse države, ki so jo podprle.