Naftne vojne: kako so arabski šejki premagali sedem sester

Na Dunaju, kjer je sedež Organizacije držav izvoznic nafte (Opec), se bodo danes sestali predstavniki članic omenjene organizacije. Svetovni naftni trg je lani v drugi polovici leta zaznamoval strm padec cen nafte (s skoraj sto ameriških dolarjev za sodček nafte na okoli petdeset dolarjev ob koncu leta).

Savdska cenovna naftna vojna Opec, kjer ima največ besede Savdska Arabija, se kljub temu ni odločil za zmanjšanje količin načrpane nafte, s katerim bi povečal ceno nafte na trgu. Razloga sta (bila) dva:

- prvi je, da skušajo Savdijci z nizko ceno črnega zlata škodovati Iranu in Rusiji, svojima političnima tekmecema na Bližnjem vzhodu,

- drugi pa, da skušajo Savdijci ceno nafte tako znižati, da se ameriškim naftnim družbam, ki črpajo nafto s pomočjo metode hidravličnega lomljenja, črpanje nafte ekonomsko ne bi več izplačalo.

Prav ameriške naftne družbe, ki so začele črpati nafto iz skrilavca s pomočjo hidravličnega lomljenja (to je sporni fracking), so krive za to, da je začela cena nafte od junija lani padati.

Boj proti britansko-ameriškim multinacionalkam Ker pa je pridobivanje savdske nafte ob Perzijskem zalivu precej cenejše kot pridobivanje severnoameriške nafte iz skrilavca, lahko savdski naftni šejki lažje prenesejo nizke cene. Cena za sodček nafte, ta znaša 159 litrov, se zdaj giblje okoli 40 dolarjev.

Naftne vojne, ki smo jim priča od lanskega poletja naprej, niso nobena posebnost. Prvič je do večjega naftnega spopada prišlo leta 1960, ko je pet držav – Venezuela, Iran, Savdska Arabija, Irak in Kuvajt – ustanovilo Opec. Z ustanovitvijo naftnega kartela so te države skušale razbiti monopol sedmih britanskih oziroma ameriških naftnih družb na naftnem trgu.

Sedem sester Te naftne družbe, ki so tudi določale ceno bližnjevzhodne nafte, je Enrico Mattei, šef italijanskega državnega naftnega podjetja Eni, poimenoval sedem sester. To so (bile):

- Anglo-Persian Oil Company (pozneje British Petroleum, zdaj le BP),

- Gulf Oil (leta 1985 se je združil s Standard Oil of California), - Standard Oil of California (zdaj Chevron),

- Texaco (pozneje se je združil s Chevronom),

- Royal Dutch Shell,

- Standard Oil of New Jersey (zdaj Esso oziroma Exxon/Mobil),

- Standard Oil Company of New York (pozneje Mobil, zdaj ExxonMobil).

Od združevanje naftnih družb v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so tako od sedmih sester ostale le še štiri: BP, Chevron, Royal Dutch Shell in ExxonMobil.

Naftni krizi leta 1973 in 1979 Kljub ustanovitvi Opeca je sedem sester prevladovalo na trgu še do sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Prelomnica je bila leta 1973, ko so arabske naftne države na čelu s Savdsko Arabijo uvedle naftni embargo proti zahodnim zaveznicam Izraela. Embargu pa je sledila skokovita rast cen nafte (z okoli 22 dolarjev na sodček na okoli 50).

To je bila prva naftna kriza, druga je izbruhnila leta 1979, v letu islamske revolucije v Iranu, ki je geopolitično pretresla Bližnji vzhod in Srednjo Azijo. V času druge naftne krize se je cena nafte povečala z okoli 50 na skoraj sto dolarjev na sodček (vir: spletna stran Crude Oil Price History Chart).

Prva ženska na čelu naftnega kartela Druga naftna kriza oziroma drugo skokovito povečanje cen nafte je udarilo zlasti revne in slabo industrializirane države, med drugim tudi takratno Jugoslavijo. Prav višje cene nafte so bile poleg povečanje obresti na posojila na svetovni ravni eden vzrokov, da je Jugoslavija padla v hudo dolžniško krizo.

Opec, ki mu od novembra lani prvič predseduje ženska, Nigerijka Diezani Alison-Madueke, zdaj združuje 13 držav, ki načrpajo okoli tretjino vse načrpane nafte na svetu.

Članice Opeca so:

- Alžirija - Angola - Ekvador - Indonezija - Iran - Irak - Kuvajt - Libija - Nigerija - Katar - Savdska Arabija - Združeni arabski emirati - Venezuela

Sedem novih sester Kot piše britanski poslovni časnik Financial Times, pa se je na naftne trgu spet pojavilo sedem sester, toda to so nove sestre. Gre za naftne družbe (tudi iz nekaterih članic Opeca), ki so v državni lasti:

- Saudi Aramco (Savdska Arabija),

- Gazprom (Rusija),

- CNPC (Kitajska),

- NIOC (Iran),

- PDVSA (Venezuela),

- Petrobras (Brazilija),

- Petronas (Malezija).

Teh novih sedem sester načrpa okoli tretjino vse nafte in zemeljskega plina na svetu in ima okoli tretjino vseh zalog nafte ter zemeljskega plina na svetu. Največja od teh sester je Saudi Aramco, ki je vredna nekaj bilijonov evrov. Ameriška naftna družba, ki postane savdska Ustanovljena je bila leta 1933 kot ameriška California-Arabian Oil Company), leta 1944 se je preimenovala v Arabian-American Oil Company. Leta 1950 so Savdijci z grožnjo podržavljenja družbe od Američanov izsilili, da so polovico dobička nakazali Savdski Arabiji.

Po naftnem embargu leta 1973 so Savdijci najprej pridobili 25 odstotkov družbe, do leta 1980 pa postali izključni lastniki. Od leta 1988 je družba znana pod zdajšnjim imenom Saudi Aramco.