Mladi Japonci ne seksajo

Japonci imajo nenavaden odnos do spolnosti. Čeprav so po svetu znani po zgodovini gejš, ljubezenskih hotelih in obsedenosti s fetiši, se zdi, da je celotna mlada generacija obsedena s tem, da živi v spolni abstinenci. Japonci, mlajši od 40 let, so popolnoma izgubili željo po spolnosti. Japonska ima že tako ali tako najnižjo stopnjo rodnosti na svetu, projekcije pa predvidevajo, da se bo populacija do leta 2060 zmanjšala za eno tretjino. Podatek, da mladi ne seksajo, pri tem res ne pomaga.

Rekordno visok je odstotek samskih. Leta 2011 je bilo neporočenih 61 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk, starih od 18 do 34 let. Še huje – večina teh sploh ni bila v razmerju. Ta odstotek je v zadnjih desetih letih narasel za deset odstotkov. Tretjina Japoncev, mlajših od 30 let, sploh še nikoli ni imela partnerske zveze, večina jih sploh ne hodi na zmenke. V deželi, kjer velja pragmatična ločitev ljubezni in seksa, bi teoretično to sicer pomenilo, da ti mladi kljub vsemu imajo spolne odnose, a jih nimajo. Letošnja raziskava japonskega združenja za družinsko načrtovanje je pokazala, da 45 odstotkov žensk in 25 odstotkov moških med 16. in 24. letom sploh ne kaže zanimanja za spolnost in živi v seksualni abstinenci.

Sindrom celibata mlajših od 40 let Ai Aoyama, nekdanja domina, je zdaj seksualna terapevtka v Tokiu in se vsakodnevno srečuje s sindromom celibata oz. shinai shokogun, kot ga imenujejo japonski mediji. Na vprašanje novinarjev britanskega Guardiana, zakaj mladih Japoncev seks ne zanima več, je odgovorila: "Nekateri si želijo partnerja, drugi želijo ostati samski, a vsi so precej zmedeni, saj so njihove želje v nasprotju z anahronističnimi pričakovanji družbe, da bo mož služil, žena pa bo doma. Mislijo, da je z njimi nekaj narobe."

Ai Aoyama meni, da se v velikih mestih spola med seboj preprosto ne srečujeta. Ker mladi nimajo interesa za partnerske zveze, si zadovoljitev iščejo v instantnih oblikah seksualnosti od naključnih spolnih odnosov do virtualnih zadovoljitev v obliki pornofilmov, virtualnih deklet ali anim. Še več jih ta vidik življenja popolnoma opusti in ga nadomestijo z drugimi prostočasnimi aktivnostmi.

Da je v japonski družbi vse narobe, kaže tudi podatek, da je bilo leta 2012 prodanih več plenic za inkontinenco starejših kot otroških plenic. Rodnost je bila najnižja v zgodovini, zato demografi opozarjajo, da je demografska kriza zelo resna in da lahko Japonci celo izumrejo.

Generacija, mlajša od 40 let, se namreč ne misli razmnoževati iz dolžnosti do domovine, tako kot je to počela generacija njihovih staršev po drugi svetovni vojni. "Moški in ženske mi pravijo, da v ljubezni in seksu ne vidijo nobenega smisla ter da so partnerske zveze postale preveč zapletene," je razložila Aoyama.

Poroka je ženski grob Poroka je tako postala neatraktivna. Po eni strani so moški manj denarno preskrbljeni, ženske pa bolj neodvisne in ambiciozne. Japonski korporativni sistem je tudi nenaklonjen poročenim ženskam na delovnih mestih, če nista zaposlena oba starša, pa težko zagotovita dovolj sredstev za otroka. Japonska zakonodaja tudi ne podpira zunajzakonskih partnerstev in nezakonskih otrok.

Star japonski pregovor trdi, da je poroka ženski grob, a s tem je bilo mišljeno, da so moški bolj radodarni do svojih konkubin kot do žene. Mlade Japonke so o tem še bolj prepričane, kot so bile njihove mame. 32-letna Eri Tomita je uspešna bankirka, ima dve diplomi, tekoče govori francosko, poroka pa je sploh ne zanima. "Fant me je zaprosil za roko pred tremi leti, a sem ga zavrnila, ker mi kariera pomeni več kot družina. Po tem sem popolnoma izgubila zanimanje za partnerske zveze in zmenke," je dejala. Prepričana je, da japonska družba ne podpira zaposlenih poročenih žensk, kaj šele mater. "Ko zanosiš, moraš dati odpoved. Tako končaš kot gospodinja brez lastnih dohodkov. To pa zame nikakor ne pride v poštev," je dodala.

Po statističnih podatkih je res, da 70 odstotkov Japonk po prvem otroku zapusti službo. Tako se Japonska uvršča na prvo mesto med najslabšimi državami v kategoriji enakosti spolov na delovnem mestu. Zaposlene matere družba razume kot hudičeve žene.

Japonski premier Shinzo Abe je pred kratkim sicer napovedal spremembe. Kot pravi Tomita, bi se vzdušje v družbi moralo korenito spremeniti, da bi postala zaposlena mati. Zdaj se sicer občasno zaplete v nepomembna seksualna razmerja, a kot pravi, to ni prioriteta njenega življenja. "To je preveč zapleteno," je priznala. Tudi zato bi skoraj 90 odstotkov mladih Japonk raje ostalo samskih, kot da bi bile v tradicionalnem zakonu.

Moški ne more zagotoviti blagostanja Spreminja se tudi vloga moških. Zaradi recesije moški niso več vsemogočni prinašalci denarja, preskrbljeni do konca življenja. Negotovost gospodarskega položaja jim je nekako odvzela tradicionalno moškost, tako da niso več pripravljeni prevzeti vloge skrbnika žene in otrok. Hkrati niso več pripravljeni žrtvovati življenja za kariero. Tako je nastala demografska skupina moških, ki jih sploh ne zanima partnerska zveza, saj so prepričani, da ne bi mogli preživeti družine.

"Biti samski je bila nekoč stigma, češ da človeku v življenju ni uspelo. Zdaj je to za večino ljudi življenjska odločitev, ki je postala nova družbena realnost," je razložila Tomomi Yamaguchi, profesorica antropologije na univerzi v Montani.

Ali je lahko japonska družba napoved tega, kakšna bo družba prihodnosti? "Na Japonskem je nekaj značilnosti, ki vplivajo na demografijo. Na prvem mestu je odsotnost verske avtoritete, ki bi zapovedovala moralno normo poroke. Potem je tu še občutek katastrofičnosti, ki ga povečujejo potresi, cunamiji in nuklearne nesreče, tako da je to dodaten razlog za to, da ljudje nočejo imeti otrok. Ne nazadnje so tu tudi visoki stroški, ki so povezani z nakupom nepremičnin in skrbjo za otroke," je značilnosti japonske družbe razložil demograf Nicholas Eberstadt: "Japonska družba se tako počasi razvija v to, kar je bila še do pred kratkim le znanstvena fantastika: v družbo ostarelih in odtujenih mladih."

Aoyama, nekdanja kraljica ljubezni, se dnevno srečuje z ljudmi, ki čeprav so samski, hrepenijo po človeški intimnosti: "Virtualni seks ne more nadomestiti človeka. Seks je osnovna človeška potreba, ki proizvede hormone sreče in nam pomaga, da bolje funkcioniramo. To, da vlada nenehno opozarja na padec rodnosti in straši z izumrtjem, tudi ne pomaga pri tem, da bi mladi več seksali."