Madžarska hiti z gradnjo zidu, begunci znova peš proti Nemčiji

Da bi zajezila vstop v državo, je Madžarska na meji s Srbijo že postavila ograjo z bodečo žico, nato pa je začela graditi še štiri metre visok zid. Madžarski predsednik Viktor Orban menda "sploh ni zadovoljen" s tempom gradnje, za kar je odgovorna vojska. Zaradi tega je v ponedeljek tudi odstopil madžarski obrambni minister.

Dve skupini peš proti Nemčiji Medtem sta se danes iz sprejemnega centra v Roszkeju mimo policijskega kordona prebili dve skupini beguncev, okoli 100 do 150 ljudi, ki sta se peš odpravili proti zahodu. Ena od dveh skupin, v katerih so tudi družine in otroci, se je odpravila vzdolž železniške proge proti mestu Szeged. Policija množice ni ovirala, jih je pa spremljala in zaradi varnostnih razlogov tudi ustavila vlak. Druga skupina je šla po avtocesti M5 proti Budimpešti.

Begunce prepeljali nazaj v center Podoben pohod beguncev iz Roszkeja v smeri Budimpešte se je po avtocesti zgodil že v ponedeljek, a je skupina pozno zvečer odnehala, policija pa jo je odpeljala nazaj v Roszke. Sicer je danes na železniški postaji v Budimpešti po navedbah policije mirno, na prevoz proti zahodu je čakalo okoli 200 migrantov.

Za azil je v Makedoniji zaprosilo le 49 beguncev Makedonski premier Nikola Grujevski je danes dejal, da gre pri begunski problematiki za "časovno bombo", pri kateri nihče ne ve, kdaj bo eksplodirala. Makedonske oblasti so sicer v ponedeljek 1.136 beguncem izdale tridnevno dovoljenje za začasno bivanje v Makedoniji, pri čemer lahko v tem obdobju zaprosijo tudi za azil. Od začetka leta je za azil v Makedoniji zaprosilo le 49 beguncev, je poročal internetni portal "24 vesti". Večina jih namreč prek Srbije potuje v EU.

Koliko beguncev bo sprejela Slovenija? Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker bo imel v sredo v Evropskem parlamentu prvi govor o stanju v EU, ki bo osredotočen na najhujšo begunsko krizo v Evropi po drugi svetovni vojni. Pričakujejo predlog za razporeditev še 120 tisoč beguncev v pomoč Italiji, Grčiji in Madžarski, za Slovenijo naj bi to predvidoma pomenilo sprejem 631 oseb.

Maja je komisija predlagala razporeditev 40 tisoč beguncev iz Sirije in Eritreje, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Po bruseljskem izračunu naj bi jih Slovenija sprejela 1,24 odstotka ali 495 oseb, od tega 297 iz Italije in 198 iz Grčije. V sredo je po neuradnih informacijah in osnutkih dokumentov mogoče pričakovati predlog za razporeditev še 120 tisoč beguncev, ki so se zatekli v Italijo, Grčijo in na Madžarsko. Slovenija naj bi v skladu z osnutkom dokumenta komisije sprejela še 631 ali 0,53 odstotka oseb – 82 iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske. Če seštejemo majski in pričakovani predlog, naj bi komisija predlagala, da Slovenija sprejme skupaj 1.126 beguncev, ki so se zatekli v Italijo, Grčijo in na Madžarsko.

Nemčija in Švedska za določitev obveznih kvot Nemška kanclerka Angela Merkel in švedski premier Stefan Löfven pa sta danes po pogovorih v Berlinu poudarila, da je nujno določiti nek stalen razdelitveni ključ, po katerem si bodo države razdeljevale begunce. V Nemčiji letos pričakujejo 800.000 beguncev, na Švedskem pa več kot 80.000.

ZN zahtevajo globalen odgovor na begunsko krizo Posebni predstavnik ZN za migracije in razvoj Peter Sutherland je danes zahteval "globalen odziv" na begunsko krizo, ki trenutno pretresa Evropo, saj morajo svoj del bremena in odgovornosti prevzeti vse države na svetu ne glede na geografsko lego. Kot je še dejal, pošiljanje denarja v države, kot je Sirija, ne more nadomestiti sprejema beguncev.

Čez Sredozemlje 380 tisoč ljudi ZN so objavili najnovejše številke o beguncih, ki so letos prek Sredozemlja že dosegli Evropo. Skupno je Sredozemlje prečkalo 381.411 beguncev, od tega jih je 2.850 umrlo. V Grčijo je pribežalo 258.364 beguncev, 121 tisoč v Italijo, 1.953 v Španijo, 94 pa na Malto. Skoraj 70 odstotkov beguncev, ki so prišli v Grčijo, je v Evropo pribežalo zaradi državljanske vojne v Siriji.