Macron za ustavitev dobave orožja Izraelu, Netanjahu za odziv na iranski napad

"Izrael ima dolžnost in pravico, da se brani in odzove na te napade in to je tisto, kar bomo storili," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Benjamin Netanjahu. "Nobena država na svetu ne bi sprejela takšnega napada na svoja mesta in državljane," je še dodal po navedbah nemške tiskovne agencije dpa.

Emmanuel Macron je bil v pogovoru za francoski medij France Inter kritičen do izraelskega posredovanja v Gazi in Libanonu. "Mislim, da si moramo danes prvenstveno prizadevati, da se vrnemo k politični rešitvi, da prenehamo z dobavo orožja za spopade v Gazi," je dejal.

Macron: Libanon ne sme postati nova Gaza

Macron je zaskrbljen zaradi konflikta v Gazi, ki se nadaljuje kljub večkratnim pozivom k prekinitvi ognja. "Mislim, da nas ne slišijo," je dejal. "Mislim, da je to napaka, tudi za varnost Izraela," je dodal in ocenil, da konflikt vodi v različna "sovraštva". "Libanon ne sme postati nova Gaza," je menil francoski predsednik.

Netanjahu je v odgovoru izpostavil, da je izraelska vojska uničila "velik del" raketnega arzenala libanonske milice Hezbolah, a da nevarnost te šiitske organizacije še ni povsem odpravljena. Zatrdil je, da Hezbolah načrtuje še večji pokol na severu Izraela, kot ga je pred približno letom dni izvedla palestinska milica Hamas na jugu države.

Novice V izraelskem napadu na mošejo in šolo v Gazi 24 mrtvih

"Medtem ko se Izrael bori proti barbarskim silam, ki jih vodi Iran, bi morale vse civilizirane države trdno stati ob strani Izraelu," je še povedal Netanjahu. Njegova država se bo po njegovih besedah še naprej borila za mir in varnost v svetu, dokler bitka ne bo dobljena, navaja dpa.

Francija sicer ostaja "trdna prijateljica Izraela"

Iz urada francoskega predsednika so kasneje sporočili, da Francija ostaja "trdna prijateljica Izraela".

Katar, ključni posrednik v pogajanjih o prekinitvi ognja v Gazi, pa je v odzivu sporočil, da je Macronova izjava "pomemben in cenjen korak k ustavitvi vojne".

Izjave francoskega predsednika sta pozdravila tudi Jordanija in Libanon. Libanonski premier Nadžib Mikati je po noči intenzivnega izraelskega bombardiranja južnega predmestja Bejruta pozval mednarodno skupnost, naj "pritisne na Izrael", da se "zaveže premirju".

Po svetu številni shodi za mir v Gazi in Libanonu

V več mestih po svetu so ta konec tedna potekali množični shodi, na katerih so udeleženci ob obletnici začetka vojne v Gazi pozivali k prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu. Na nedovoljenem protestu v Rimu so nekateri protestniki nasilno obračunali s policisti, pri čemer je bilo poškodovanih več kot 30 ljudi.

Propalestinski protest v Rimu, ki je pritegnil okoli 7000 ljudi, se je sprevrgel v nasilje, potem ko je več deset mladih demonstrantov metalo steklenice, kamne in petarde na policijo, ta pa je odgovorila s solzivcem in vodnimi topovi. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je bilo poškodovanih 34 ljudi, med njimi 30 policistov. Aretirali so štiri osebe.

Nasilje naj bi zanetile skupine nasilnežev in huliganov, ki so se pomešale med množico. Italijanska premierka Giorgia Meloni je ostro obsodila dogajanje. Izrazila je popolno solidarnost sebe in vlade s policijo, "ki so jo žalili in napadali samooklicani 'protestniki', ki izkoriščajo vsako možnost za izražanje svojega absurdnega nasilja", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Pred Belo hišo v Washingtonu se je po navedbah AFP zbralo več kot tisoč protestnikov in zahtevalo, da ZDA ustavijo dobavo orožja in druge pomoči Izraelu. Eden od udeležencev se je poskušal zažgati, a so mu to uspeli preprečiti.

V Berlinu je policija pridržala 26 ljudi, ker naj bi na proizraelskem shodu, ki se ga je udeležilo okoli 650 ljudi vzklikali žaljivke. Na vzporednem propalestinskem zborovanju je bilo po policijskih navedbah nekaj več kot tisoč ljudi.

Na "pohodu za Palestino" v Londonu so se pozivom "nehajte bombardirati civiliste" pridružili vzkliki "roke stran od Libanona". Protest je minil mirno, vendar so policisti aretirali kakih 15 ljudi, med drugim zaradi suma napada na reševalca in podpore prepovedani organizaciji.

V Dublinu se je na ulice podalo več sto ljudi, ki so vihteli palestinske zastave in pozivali k takojšnji prekinitvi ognja.

Več tisoč ljudi je podobno sporočalo na shodih v Parizu, Lyonu, Bordeauxu in Strasbourgu. Na propalestinskem protestu v Madridu so našteli okoli 5000 ljudi, v Baslu nekaj tisoč.

Več sto podpornikov Palestincev se je zbralo tudi pred močno zastraženim izraelskim veleposlaništvom v Atenah.

V južnoafriškem Cape Townu je več sto ljudi pred parlamentom vzklikalo: "Izrael je rasistična država" in "Vsi smo Palestinci." Shodi v podporo Palestincem so bili napovedani v soboto tudi v Johannesburgu in Durbanu.

Več sto protestnikov je pred sedežem Združenih narodov v Caracasu v Venezueli z ogromno palestinsko zastavo pozvalo k ustavitvi "genocida" nad Palestinci.

V Indoneziji se je več kot tisoč ljudi danes zbralo pred ameriškim veleposlaništvom v Džakarti.

V Avstraliji so tisoči pozivali k ustavitvi oboroževanja Izraela na ulicah Sydneyja in drugih večjih mest.

Več tisoč ljudi, solidarnih s Palestinci, se je zbralo tudi v drugih mestih po Evropi, Afriki, Avstraliji in obeh Amerikah ter zahtevalo konec spopadov v Gazi, ki so terjali že skoraj 42.000 smrtnih žrtev med Palestinci.

Novi shodi so napovedani v ponedeljek, ko bo minilo leto dni od napada skrajnežev palestinskega gibanja Hamas na Izrael. V odziv na krvavi napad je Izrael sprožil vojaško operacijo v Gazi, ki se zdaj širi v Libanon.

Ena od uradnih slovesnosti v spomin na okoli 1200 smrtnih žrtev Hamasovega napada 7. oktobra lani bo v Jeruzalemu. Izraelski predsednik Izak Herzog pa bo vodil spominsko slovesnost v Sderotu, enem od krajev, kjer je bilo v napadu Hamasovih skrajnežev ubitih ali ranjenih največ ljudi.