Lustracija po makedonsko

V Makedoniji zakon o lustraciji velja že pet let. V tem času je komisija za lustracijo pregledala okoli 29 tisoč dosjejev in pri 140 osebah odkrila, da so sodelovali z jugoslovanskimi obveščevalnimi službami. Med lustriranimi so bili nekdanji pripadniki službe državne varnosti, policisti, politiki in diplomati. Toda tudi profesorji, pisatelji, režiserji, znanstveniki, celo člani Akademije znanosti in umetnosti. Med vsemi lustriranimi je vsaj tretjina že pokojnih, med njimi sta najbolj znana pokojna književnika Slavko Janevski, ki velja za enega najpomembnejših makedonskih sodobnih književnikov, in Kole Čašule, avtor kultne drame Črnilo o obračunih med Makedonci v času med dvema svetovnima vojnama.

Lustrirana ugledna novinarka In zdi se, da je tudi zdaj tako: vlada Nikole Gruevskega v trenutni situaciji, ko že nekaj mesecev traja tihi upor Makedoncev proti samovoljni vladi, lustracijo uporablja za boj proti kritikom. Med lustriranimi so sicer že v preteklih letih bili kritiki oblasti, recimo direktor Inštituta za odprto družbo Vladimir Milčin. Toda nedavno so lustrirali novinarko Jadranko Kostovo, nekdanjo urednico makedonske televizije, zdaj urednico tednika Fokus. Makedonski novinarji so nemudoma opozorili, da vlada lustracijo uporablja kot grožnjo novinarjem. Poleg Kostove naj bi v kratkem lustrirali še dva novinarja, oba kritika oblasti.

V obrazložitvi komisije za lustracijo je zapisano, da je Kostova v času, ko je bila v devetdesetih urednica makedonske televizije, sodelovala z obveščevalnimi službami. "Za stike z obveščevalnimi službami se je dogovarjala pod pretvezo, da gre za intervjuje za televizijo, in to zunaj države. Direktorju tajne službe je omogočila, da je prišel v stik z določenimi ljudmi," je za Al Jazeero Balkan dejal predsednik komisije za preverjanje dejstev Tome Adžiev. Kostova je bila urednica televizije v letih od 1993 do 1996.

Prijavila domnevnega provokatorja Novinarji in javnost so ogorčeni. Znano je, da je Kostova kot urednica policiji prijavila enega od sodelavcev, ki je goste v oddaji, ki jo je vodila, dosledno prepričeval, da Makedonci sploh ne obstajajo ter da v Makedoniji živijo le Bolgari. Novinarka je tedaj o dogodku obvestila tudi šefa obveščevalne službe in notranjega ministra. Mnogi menijo, da je prav ta dogodek izgovor vlade, da je novinarko lustrirala. V nedavni kolumni je Kostova zapisala, da je bila že tedaj prepričana, da je bil provokator na televizijo poslan s strani policije ali obveščevalcev.

Opozicija trdi, da je vlada na ta način novinarko želela le utišati. Tednik Fokus, ki ga ureja, je namreč že dve leti od svojega nastanka kritik oblasti, ne glede na to, kdo je na oblasti. Da bi bilo vse še bolj nenavadno, so sklep o lustraciji objavili natanko na dan druge obletnice smrti ustanovitelja tednika Nikole Mladenova, ki je umrl v sumljivi avtomobilski nesreči. Okoliščine nesreče nikoli niso bile raziskane, mnogi so prepričani, da sploh ni bila nesreča.

Fokus je že več let trn v peti oblasti. Pred smrtjo Nikole Mladenova je bilo proti časopisu na sodišču vloženih več tožb, v skupnem znesku kazni več kot 100 tisoč evrov. Večina tožnikov je sicer po smrti ustanovitelja tožbe umaknila. Eden izmed takih, ki tega niso storili, je bil šef službe državne varnosti Sašo Mijalkov. Časopis in urednica sta morala lani zaradi tega plačati po 9000 oziroma 6000 evrov odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena. Objavili so namreč izjavo nekdanjega makedonskega veleposlanika v Pragi, ki je trdil, da ga je ob službo spravil šef državne varnosti.

Kariere akademikov ustvarila tajna policija Kostova še zdaleč ni edina politična žrtev zakona o lustraciji. Leta 2010 so lustrirali predsednika makedonskega ustavnega sodišča Trendafila Ivanovskega. Prav on je bil tisti, ki je prvi zakon o lustraciji zavrnil kot protiustaven. Vlada je tedaj sprejela nov, še trši zakon in prvi lustrirani po novem zakonu je bil prav ustavni sodnik. Ta je na koncu tožbo proti makedonski državi vložil na evropskemu sodišču za človekove pravice.

Lustrirali pa so tudi makedonske umetnike. Po mnenju komisije naj bi svoje kariere zgradili s pomočjo sodelovanja s tajnimi službami. Med njimi so akademik in pisecBožin Pavlovski, ki od leta 1990 živi v Avstraliji, eden najbolj znanih makedonskih kiparjev Tome Serafimovski, pa tudi pisatelj Dimitar Baševski. Ta je ogorčeno zapisal, da komisija za lustracijo s svojimi dejanji uničuje makedonsko kulturo in identiteto: "Tome Serafimovski je kariero naredil s skulpturami, ne pa s tajno policijo."

Protesti novinarjev pred "komisijo za frustracijo" "Aktualne odločitve komisije za lustracijo so za javnost šokantne. Komisija je postala instrument oblasti v obračunavanju s svojimi nasprotniki," je za Al Jazeero dejal nekdanji poslanec Stojan Andov, ki je bil eden od predlagateljev prvega, mehkejšega zakona o lustraciji: "Zakon o lustraciji je postal nedemokratični monstrum."

Medtem je okoli 50 novinarjev pred dnevi pred sedežem komisije za lustracijo protestiralo proti lustraciji novinarke Kostove. Nosili so transparente z napisi "Komisija za frustracijo" in "Lustrirajte tudi mene".