Luksemburški premier Juncker odstopa zaradi obveščevalske afere

Juncker je sicer sprva zavrnil odstop zaradi izredno obremenjujočega poročila o nepravilnostih v delovanju njemu podrejene obveščevalske službe. A ko so danes poleg opozicije pobudo za glasovanje o nezaupnici vložili še koalicijski socialdemokrati, se je Juncker odločil za ta korak. Socialdemokrati so pozvali tudi k razpustitvi parlamenta in predčasnim volitvam.

Zatrjuje, da ni bil osebno odgovoren za številne nepravilnosti "Ni bilo druge izbire, kot da vlada odstopi," je ob tem dejal Juncker. Kot je napovedal, bo uradno odstopno izjavo podal v četrtek zjutraj po seji vlade, nato pa bo velikega vojvodo ob 10. uri zaprosil, naj skliče predčasne volitve. "Žal moram ugotoviti, da moja pojasnila niso naletela na soglasno spontano razumevanje," je še dejal Juncker, ki sicer zatrjuje, da ni bil osebno odgovoren za številne nepravilnosti v obveščevalni službi.

Vohunska afera, ki spominja na filme o Jamesu Bondu Z 18 leti na položaju je 58-letni Juncker evropski premier z najdaljšim stažem, v luksemburški vladi pa je že 30 let. V Evropski uniji je najbolj znan kot donedavni dolgoletni vodja finančnih ministrov območja z evrom, t. i. evroskupine. Kot piše dpa, so se v Luksemburgu očitno dogajale stvari, ki spominjajo na filme o Jamesu Bondu. Tajna obveščevalna služba Srel, nadzor nad katero je v rokah premiera, je bila v letih 2003-2009 vpletena v vrsto spornih aktivnosti, od nezakonitega prisluškovanja telefonskim pogovorom do korupcije in celo sumljive preprodaje avtomobilov.

Parlamentarna preiskava razkrila še več "umazanije" Parlamentarna preiskava, ki je sledila, je nato razkrila še veliko več "umazanije" - kot npr. obstoj 13.000 tajnih kartotek o posameznikih in podjetjih, nezakonita prisluškovanja glavnim gospodarstvenikom, protiteroristično operacijo, ki je bila v resnici le krinka za pomoč ruskemu oligarhu, da španskemu vohunu izplača deset milijonov dolarjev, ter celo sumljivo zasebno preprodajanje luksuznih avtomobilov.

"Preiskovalna komisija ugotavlja, da premier kot vodja obveščevalne službe ne le da ni imel nadzora nad svojo službo, ampak vse prepogosto tudi ni seznanjal parlamentarnega odbora za nadzor ali sodstva o njenih nepravilnostih, zmotah in nezakonitih dejanjih," pa piše v poročilu.

"Obveščevalna služba ni bila moja glavna politična prioriteta." "Ne pravim, da nisem storil nobene napake," je na obtožbe v parlamentu odgovoril Juncker in priznal, da je obveščevalna služba po letu 2000 izvedla pet ločenih nezakonitih prisluškovalnih akcij. Da naj to zadevo temeljito preuči, je premier naročil šefu Srela. A kot je obenem zatrdil Juncker, ni zavestno pomagal prikrivati nobenih nezakonitih dejavnosti. Ministrom je posredoval vse relevantne informacije, ki jih je imel, enako je bil obveščen pristojen parlamentarni odbor za nadzor. On sam ni vedel za vse sporne operacije Srela in tudi ni mogel osebno preverjati vseh informacij, saj za to preprosto ni imel časa, je še vztrajal Juncker. Parlamentarni odbor je celo napadel nazaj, češ da bi ta lahko izvajal veliko boljši nadzor, kot ga je.

"Obveščevalna služba ni bila moja glavna politična prioriteta. In naši deželi želim, da ne bi nikoli imela premiera, za katerega bo obveščevalna služba najpomembnejša," je nadaljeval. Od leta 2004 je sicer, kot je poudaril, skušal temeljito reformirati Srel.