Kdo (ne) želi napad(a) na Sirijo

Peščica držav kljub morebitnim eksplozivnim posledicam zagovarja napad in se nanj pripravlja, spet druge mu ostro nasprotujejo.

ZDA so se dolgo izmikale možnosti posredovanja. Predsednik Barack Obama je svaril Sirijo pred uporabo kemičnega orožja, ko se je to zgodilo, se ne more umakniti. Naklonjenost Američanov posredovanju je majhna, obsežna akcija pa bi bila dolgotrajna in draga. Poleg tega bi bil naslednik Bašarja Al Asada še slabši za ameriške interese, ugotavlja CNN, saj so najuspešnejše opozicijske skupine povezane z Al Kaido. Vojaška intervencija naj bi bila tako kratka in dovolj učinkovita, da z njo kaznujejo Al Asada, ne bi pa pomenila spremembe režima v Siriji.

Glavni cilj Rusije, zaveznice Sirije, naj ne bi bilo toliko ščitenje sirske vlade zaradi svojih vojaških in gospodarskih interesov kot preprečiti ameriška prizadevanja po oblikovanju regije po svojih željah. Moskva meni, da ZDA humanitarne razloge za posredovanje izkoriščajo kot izgovor za sledenje političnim in gospodarskim interesom. Poleg tega si Rusi ne želijo ponovitve Iraka ali Libije.

Kitajska je dolgoletna zaveznica Sirije in želi tam ohraniti svoj vpliv. Peking je obsodil kemični napad in sporočil, da želi kaznovati odgovorne, kdo pa je to, morajo najprej ugotoviti inšpektorji ZN. (Politično) pot do miru vidi na drugi ženevski konferenci o Siriji.

Velika Britanija stoji ob strani ZDA. Britanski premier David Cameron meni, da morajo države prevzeti odgovornost ter proporcionalno, zakonito in z namenom odvrnitve od uporabe kemičnega orožja odgovoriti na dogajanje v Siriji. Britanski poslanci so se temu uprli, Cameron pa se je nekoliko potegnil nazaj in je pripravljen počakati na poročilo inšpektorjev. Francija pravi, da ima dolžnost zaščititi civiliste v Siriji in da bo povečala vojaško pomoč opoziciji.

Izrael vztraja, da z uporom v Siriji nima nič, in se ne želi vpletati, je pa premier Benjamin Netanjahu dal jasno vedeti, da bo judovska država ob napadu ali če se bo počutila ogroženo, na kakršnekoli grožnje odločno odgovorila. "Izrael se zdi ob sirskem sporu precej pasiven, toda ni se mogoče izogniti vtisu, da sodeluje v rušenju režima oziroma razbijanju Sirije. Če bo razbita Sirija, bi Iran lahko izgubil stik s Hezbolahom. Zdi se, da Izrael z vojaškimi napadi v Siriji želi oslabiti režim do takšne mere, da bi bil še bolj izenačen z uporniki in da bi se Sirija tako še bolj razbijala," je o vlogi Izraela dejal politolog Primož Šterbenc.

Iran krivi Izrael Sirija je za Iran ključni strateški zaveznik. Za dogajanje v Siriji krivi Izrael ter verjame, da Zahod in večina arabskih držav sodelujejo, da bi dosegli spremembo režima. Glavni cilj te zarote naj bi bilo narediti regijo varnejšo za Izrael. Sirija in področja v Libanonu pod nadzorom Hezbolaha veljajo za prvo linijo obrambe Teherana v primeru izraelskega napada.

Savdska Arabija trdi, da je sirska vlada izgubila svojo arabsko identiteto ter poziva k odločni akciji. "Ameriški novinar Seymour Hersh je že leta 2007 pisal o dogovoru ZDA, Savdske Arabije in Izraela, da se oslabi vpliv Irana na Bližnjem vzhodu, in sicer tako, da se rušijo iranski zavezniki (tudi sirski režim) prek krepitve sunitskih radikalnih islamističnih gibanj," je povedal Šterbenc. Arabska liga sicer ni podprla posredovanja v Siriji.

Sirska soseda Jordanija se predvsem želi izogniti težavam in zagovarja diplomatsko rešitev. Čeprav je gostila srečanje ZDA, evropskih držav, Savdske Arabije, Katarja in Turčije, ne želi, da bi veljala za državo, kjer so se dogovorili o napadih na Sirijo. Boji se namreč morebitnih raketnih napadov iz Sirije, poleg tega pa se čuti ranljiva po arabski pomladi zaradi obtožb o korupciji in vse bolj nepriljubljenega kralja.

Slovenija zagovarja mirno rešitev sirske krize ter v ta namen čimprejšnji sklic konference Ženeva II. Slovenija "verjame, da bo mogoče najti ustrezno politično rešitev znotraj ustreznih mednarodnih institucij. O nadaljnjih korakih bo Slovenija pravočasno sprejela odločitev", so povedali na slovenskem zunanjem ministrstvu.

Turčija se boji maščevanja Nemčija je podprla kaznovanje odgovornih za kemični napad. Kanclerka Angela Merkel je v predvolilnem času zatrdila, da je "nujno potreben zelo jasen mednaroden odgovor". Kakšen točno naj bi bil ta odgovor, se kanclerka ni opredelila. Berlin bo najverjetneje ponudil politično, ne pa tudi vojaško podporo morebitnemu posredovanju.

Turčija, nekoč zaveznica Al Asada, se je v luči nasilja obrnila proti sirskemu predsedniku. Sirska soseda je sprejela veliko število sirskih beguncev. Ankara je opozorila, da se bo, če bo resolucija v Varnostnem svetu ZN neuspešna, pridružila silam kakršnekoli mednarodne koalicije proti sirskemu režimu, "da se konča ta masaker v Siriji". Vendar pa turško vlado poleg nasprotovanja opozicije omejuje predvsem veliko varnostno tveganje. Ankaro skrbi predvsem možnost odgovora sirskega režima s kemičnim orožjem vzdolž 900 kilometrov dolge meje, ki jo državi delita.