Kdo bo naslednji evropski premier, ki bo padel?

Zaradi zapletov v slovenski vladi, povezanih z dvigom davka na dodano vrednost in glasovanjem o interpelaciji o notranjem ministru Gregorju Virantu, se je zadnje dneve ugibalo tudi o razpadu vlade in novih predčasnih volitvah. Po nedeljskem vrhu koalicije se zdi, da je vlada preživela.

Odstop finskega premierja Politične krize in majanje vlad pa niso le slovenska posebnost. Pred dnevi je tako kot strela z jasnega udarila napoved finskega premierja Jyrke Katainena, da se bo junija letos umaknil z vrha stranke in vlade.

Kljub temu politični analitiki menijo, da se bo desnosredinska vlada obdržala do rednih volitev prihodnje leto. Novi predsednik desnosredinske stranke Nacionalna koalicija bo tako najverjetneje tudi novi premier.

Vzrok za Katainenov odhod s čela vlade naj bi bila njegova ambicija, da po evropskih volitvah prevzame kakšen pomemben političen položaj na ravni EU. Ne moremo pa prezreti, da so Finci zaradi slabše gospodarske rasti in višje brezposelnosti, ki je delno povezana z zatonom nekdanjega finskega velikana Nokie, vse bolj nezadovoljni z delom vlade, ki jo Katainen vodi od leta 2011.

Odstop estonskega premierja To je že drugi letošnji odstop predsednika vlade v državah nordijsko-baltskega območja. V začetku marca je tako odstopil dolgoletni estonski premier Andrus Ansip, zamenjal ga je strankarski kolega iz desnosredinske Reformne stranke Taavi Roivas.

Ansip je Estoniji vladal od leta 2005 – v tem obdobju je ta baltska država padla v hudo krizo in se iz nje z varčevalno in reformno politiko tudi uspešno izvlekla. Z odstopom je Ansip dal čas svojemu nasledniku, da se pripravi na nove parlamentarne volitve, ki bodo prihodnje leto.

Februarja letos se je močno zamajala še ena vlada nordijsko-baltskega območja – danska vlada, ki jo vodi socialdemokratinja Helle Thorning-Schmidt. Vlado je namreč zapustila Socialistična ljudska stranka, ki je bila nezadovoljna z odločitvijo Thorning-Schmidtove o prodaji državnega energetskega podjetja Dong ameriški finančni skupini Goldman Sachs.

Majavi stolček danske premierke Na sploh je bila Socialistična ljudska stranka že dolgo časa nezadovoljna s politiko vlade. Thorning-Schmidtova je namreč vztrajala pri varčevalni politiki, ki jo začela že prejšnja desnosredinska vlada, obenem pa je napovedala – za levico neznačilno – zniževanje davkov.

Za zdaj se spretna Thorning-Schmidtova še ohranja v sedlu, kljub temu da ima njena vlada v parlamentu še slabšo podporo kot na začetku mandata jeseni 2011. Danska levosredinska vlada je bila tudi v obdobju, ko je bila v njej Socialistična ljudska stranka, manjšinska.

Veliko več mednarodne pozornosti kot Ansipov ali Katainenov odstop pa je razumljivo požel nedavni padec francoske vlade oziroma odstop socialističnega premierja Jeana-Marca Ayraulta po porazu levice na francoskih lokalnih volitvah, na katerih je slavila desnosredinska stranka UMP, opazen vzpon pa je uspel tudi nacionalni fronti.

Desni socialist na čelu francoske vlade Novi premier drugega najmočnejšega gospodarstva v evroobmočju je postal Manuel Valls, nekdanji notranji minister in predstavnik desnega krila francoske socialistične stranke. V novi vladi, in sicer na položaju ministrice za okolje, je tudi Segolene Royal, nekdanja partnerica francoskega predsednika države Francoisa Hollanda, s katerim je imela zadnja leta tudi politično precej napete odnose.

O razlogih za volilni poraz socialistov in odstop premierja se večina političnih analitikov strinja, da gre za izraz nezadovoljstva francoskih volivcev nad Hollandom. Ta je maja 2012 zmagal na predsedniških volitvah z všečnimi obljubami o odpiranju novih delovnih mest v javnem sektorju, odpravi pokojninske reforme, s katero je desnica zvišala upokojitveno starost, gospodarski rast brez zategovanja pasu …

Ko so volivci spoznali, da Hollande ne bo izpolnil teh obljub – ali da jih ne more – je njihova podpora strmo upadla. Konec leta oziroma v začetku letošnjega leta pa je Hollande napravil obrat za 180 stopinj in napovedal neoliberalno gospodarsko politiko.

Novi premier na čelu Italije Ta preobrat mu ni prinesel večje podpore, še zlasti ker je francoska gospodarska rast še vedno skromna. Na lokalnih volitvah so mu volivci izstavili račun, z menjavo na čelu vlade pa zdaj Hollande upa, da se bodo socialisti boljše odrezali na majskih evropskih volitvah.

Znotrajstrankarska menjava na čelu vlade se je februarja letos zgodila tudi v Italiji, kjer je Enrica Letto zamenjal njegov strankarski kolega iz Demokratske stranke Matteo Renzi. Letta je bil zaradi prepočasnega gospodarskega okrevanja tarča kritik, njegov naslednik Renzi, 39-letni nekdanji župan Firenc, pa obljublja dokončanje gospodarskih in političnih reform in boj proti okosteneli politični strukturi.