Petek, 27. 10. 2017, 18.00
7 let
"Katalonci se bodo uprli represiji Madrida, nasilje se lahko ponovi"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,38
10
Veliko Kataloncev se bo na ukrepe španske vlade odzvalo z nepokorščino, nasilje, ki smo mu bili priča ob referendumu o neodvisnosti, pa bi se lahko ponovilo, negotove politične razmere v Kataloniji, ki je popoldne razglasila neodvisnost, komentira poznavalec španskih političnih razmer Luka Lisjak Gabrijelčič. Zgodovinar in prevajalec ob tem poudarja, da bo španska vlada z odvzemom avtonomije Kataloniji zaradi upora prebivalstva dosegla bolj malo ali skoraj nič.
Poznavalec političnih razmer v Španiji Luka Lisjak Gabrijelčič je v pogovoru za Siol.net poudaril, da se bodo prebivalci Katalonije v prihodnjih mesecih uprli napovedanim represivnim ukrepom španske vlade in tožilstva. "Zelo veliko ljudi v Kataloniji se bo represiji uprlo z državljansko nepokorščino," pričakuje Lisjak Gabrijelčič.
Preberite še:
-> Po katalonski razglasitvi neodvisnosti španski senat potrdil odvzem avtonomije Kataloniji
-> Puigdemont odločitev o razpisu volitev prepustil parlamentu #video
-> Katalonci napovedali nepokorščino Madridu
Večina, ki bi se zoperstavila Madridu, je širša od večine, ki zagovarja neodvisnost
Lisjak Gabrijelčič je prepričan, da je večina, ki se je pripravljena zoperstaviti potezam Madrida, v Kataloniji večja od večine, ki podpira neodvisnost.
Na vprašanje o tem, kako enotna je katalonska politika pri vprašanju neodvisnosti, odgovarja, da politične stranke v Katalonije niso tako razklane, kot v zadnjih dneh poročajo mediji.
"Krog ljudi in krog političnih sil, ki odvzemajo legitimnost 155. členu španske ustave in so že povedali, da se nameravajo temu upreti, je širši od kroga tistih, ki se eksplicitno zavzemajo za neodvisnost," poudarja zgodovinar in prevajalec.
To dokazuje tudi današnje dogajanje v katalonskem parlamentu. Medtem ko je del triopozicijske stranke s protestom zapustil parlament, je preostanek opozicije ostal v parlamentu.
"Večina poslancev Levice in Prodemosa je glasovala proti neodvisnosti, vendar pa so bili opozicijski poslanci v svojih govorih veliko bolj kritizirali špansko vlado in začasni odvzem avtonomije kot pa poslance večine," pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič.
To po njegovih besedah kaže na to, da tri petine političnih sil v Kataloniji nasprotujejo potezam Madrida, četudi se vse ne zavzemajo za neodvisnost. "To razmerje sil se tudi odraža na ulicah. Krog ljudi v Kataloniji, ki so se danes odkrito pripravljeni zoperstaviti državi, je večinski, ta večina pa je širša od večine, ki je za neodvisnost," poudarja poznavalec španskih političnih razmer.
Prizori nasilja, ki smo jim bili priča ob referendumu, se lahko ponovijo
Lisjak Gabrijelčič je hkrati prepričan, da obstaja velika verjetnost, da bo katalonske ulice v bližnji prihodnosti zaznamovalo nasilje.
"Ne bi bil presenečen, če bi se nasilje ponovilo. Iz diskurza španskih oblasti in velike večine španskih medijev je razvidno, da so minimalizirali policijsko nasilje ob katalonskem referendumu, znamenja, ki so ob tem prihajala iz EU, pa intepretirali kot šum," meni zgodovinar in prevajalec.
Poznavalec političnih razmer v Španiji meni, da se bodo prizori nasilja, ki smo jim bili priča ob referendumu prvega oktobra, v prihodnosti ponovili.
Po njegovem prepričanju so sicer prizori nasilja, ki so zaznamovali katalonski referendum 1. oktobra, zgornja meja tega, kar lahko Evropa tolerira: "Mislim, da je bila EU zelo jasna, da se nasilje ne sme ponoviti in da to ni sprejemljivo. Mislim pa, da španska vlada tega ni tako razumela."
Krivdo za morebiten vnovičen izbruh nasilja pripisuje tudi španskim nacionalističnim silam, ki po njegovih besedah pritiskajo na vlado španskega premierja Mariana Rajoyja in so popolnoma prevzele diskurz.
Hkrati po njegovih besedah tudi posamezniki znotraj katalonskega proosamosvojitvenega tabora že dalj časa opozarjajo, da se Katalonija ne sme preveč zanašati na EU.
Evropski voditelji se bodo v primeru zaostritve razmer morali odločiti, ali bodo na evropskih tleh tolerirali nasilje in kršitve človekovih pravic.
"EU bo poskusila utišati katalonske zahteve in jih potiskati pod preprogo, dokler bo cena tega utišanja nižja od katarega koli drugega ukrepa. Je pa tudi jasno, da se Katalonci ne nameravajo zelo poceni predati in da se bo ta cena zvišala," pojasnjuje Lisjak Gabrijelčič.
V primeru, da se bo nasilje spet stopnjevalo, pa bi se morali voditelji posameznih držav članic EU, ki lahko prek različnih vzvodov pritiskajo na Rajoyja in na Bruselj, odločiti, ali so pripravljeni sredi Evrope tolerirati kršitve človekovih pravic in nasilje.
Madrid bo z aktivacijo 155. člena ustave dosegel bolj malo
Poznavalec političnih razmer v Španiji še dodaja, da se bo politična kriza v državi v prihodnjih mesecih nadaljevala. Velik pesimizem po njegovih besedah vlada tudi v Madridu, kjer se sprašujejo, kaj bo španska vlada z odvzemom avtonomije Kataloniji sploh dosegla.
"Verjetno bo španska vlada dosegla zelo malo ali skoraj nič, saj je doslej v Kataloniji naletela na močan odpor. Hkrati se je ob referendumu pokazalo, kako šibko pravzaprav nadzira teritorij," opozarja Lisjak Gabrijelčič.
Tudi v Madridu se po besedah Luke Lisjaka Gabrijelčiča zavedajo, da z odvzemom avtonomije Barceloni lahko dosežejo bolj malo.
Dodaja, da Rajoyjevi vladi med referendumom kljub suspenzu državljanskih pravic, policijskim posegom brez nalogov in splošnim prisluškovanjem množici aktivistov ni uspelo najti vseh volilnih skrinjic.
"Katalonskim državljanom je bilo jasno, da so z referendumom presunili tudi Madrid. Zdaj so opogumljeni, zavedajo se, da imajo veliko moč, ki jo želijo uveljavljati. Vprašanje je, s katerimi sredstvi bo Madrid zatrl njihovo moč. Za zdaj ne kaže na nič dobrega," še poudarja zgodovinar in prevajalec.
10