Kako deložirajo v Evropi?

Prav te dni se bo v Franciji začela sezona deložacij. Zakon namreč določa, da se deložacije iz stanovanj lahko zgodijo le med 15. marcem in 1. novembrom. Za deložacijo je potrebna sodna odločba, pred samo deložacijo pa načeloma počakajo toliko časa, da si deložirana oseba lahko uredi socialno varnost. Tako država načeloma poskrbi za začasno stanovanje, prav tako vsej družini plačujejo zdravstveno zavarovanje in šolanje otrok v javnih šolah.

Res pa je, da je v Franciji največ deložacij najemnikov, ki ne plačujejo najemnine. Deložacij zaradi neplačanih kreditov je malo, saj navadno lastniki stanovanj, predno pride z izvršbo tako daleč, sami poskrbijo, da prodajo nepremičnino in odplačajo kredit. Res pa je tudi, da je po navedbah hrvaškega Globusa, v Franciji precej težje kot drugod dobiti hipotekarni kredit, saj banke zelo strogo preverjajo kreditno sposobnost prosilcev.

Belgija in Nizozemska pomagata dolžnikom Evropske države imajo drugačne sisteme deložacij. V Belgiji denimo banka zelo hitro po prenehanju plačevanja kredita zarubi nepremičnino. Zato se v Belgiji prebivalci trudijo, da redno plačujejo kredit. Če pa se že zgodi, da so deložirani, jim država nemudoma priskrbi socialno stanovanje, ki je plačano z vsemi stroški vred, tudi televizija in mobitel.

Na Nizozemskem imajo kreditojemalci možnost, da ob sklenitvi hipotekarnega kredita sklenejo tudi posebno državno kreditno garancijo, ki omogoča tudi, da v primeru, da kreditojemalec ni sposoben več odplačevati kredita, za to poskrbi država. Lani je tako država plačevala 1200 kreditov, povprečno 40 tisoč evrov na dolžnika.

Španci, dosmrtni dolžniki Je pa res, da je recesija povečala število deložacij. Samo v Španiji, ki je prva na evropski lestvici deložacij, so v letih od 2007 do 2012 izvedli več kot 400 tisoč deložacij. Dnevno je bilo zaradi neplačevanja hipotek deložiranih stotine družin, mediji pa so vsa ta leta poročali o samomorih, povezanih z deložacijami.

Podobno kot zdaj na Hrvaškem je bila tudi v Španiji organizirana civilna iniciativa proti deložacijam. Ada Colau iz Barcelone je že leta 2009 začela organizacijo za pomoč ljudem, ki ne zmorejo plačevati hipotek. Španija ima sicer enega najstrožjih zakonov o odplačevanju dolga – ljudje morajo še naprej plačevati dolg, četudi jim je bila odvzeta nepremičnina, a z njeno prodajo banka ni poplačala dolga.

Ker v najgloblji krizi, ko se je popolnoma sesul španski nepremičninski trg, bankam ni uspelo prodajati večine zarubljenih nepremičnin, so tako tisoči in tisoči Špancev ostali brez doma, a še vedno s kreditom, ki so ga morali odplačevati. Prav tako zakon ne dopušča, da bi ljudje s hipotekarnimi krediti razglasili osebni stečaj, tako da so bili Španci ujeti v krog dolga in rubeža.

Ker z leti rastejo obresti, je tako tisoče Špancev dosmrtno ujetih v kreditno zanko in večina kreditov tako ali tako do smrti ne bo zmogla odplačati. Španska organizacija za zaščito potrošnikov trdi, da je v taki kreditni zanki trenutno okoli 1,4 milijona Špancev. Celo evropsko sodišče je leta 2013 razsodilo, da je španski zakon o deložaciji nepravičen do dolžnikov in da ni popolnoma v skladu z evropskih pravnim redom.

Italija spremenila zakon Prav zaradi krize so v Italiji leta 2013 malce spremenili sicer 70 let star zakon o izvršbah. Po novem se lastnika nepremičnine, ki ne odplačuje dolga, ne more deložirati iz nepremičnine, v kateri živi, razen v primeru, ko gre za luksuzno nepremičnino. Prav tako banka ne more zaseči nepremičnine, s katero dolžnik služi, denimo frizerskega salona. Tako je tedanja vlada Enrica Lette pritisnila na banke, da so morale poiskati druge rešitve odplačevanja kreditov, predvsem v reprogramiranju kreditov, recimo v daljši dobi odplačevanja.

V Britaniji stanovanje odkupi zadruga Podobno so se s krizo spopadli tudi v Veliki Britaniji. Leta 2008 je vlada Gordona Browna sprejela ukrepe, s katerimi je omilila dolžniško krizo svojih državljanov. To je Britanijo stalo milijardo funtov, a je pomagalo tisočim državljanom. Tako je bila uvedena možnost, da banka zarubljena stanovanja proda zadrugi, ki jo nato oddaja nekdanjemu lastniku. Zadruge so lahko tudi kupovale del nepremičnine, s čimer je bil poplačan dolg do bank, zadolženi lastnik pa je nato z najemnino odplačeval zadrugam. Država je celo nekaj časa dolžnikom, ki tega niso zmogli, plačevala obresti za stanovanjski kredit, če je šlo za nepremičnino, v kateri je živel dolžnik.

Madžarska vlada zadržala deložacije Druga država po številu deložacij je Madžarska. V letih od 2007 do 2012 jih je bilo več kot 20 tisoč. Večina je posledica zadolževanja prebivalstva s krediti v tuji valuti, največkrat v švicarskih frankih, ki so jih državljani vzeli pred letom 2008. Vlada je zato že večkrat posegla v kreditna razmerja. Nazadnje lani, ko so uvedli moratorij na deložacije kreditojemalcev v švicarskih frankih. A to velja le za tiste, ki bi ob primeru deložacije dejansko ostali na cesti.

Manj deložacij le v Nemčiji Tudi v Nemčiji so se pred dvema letoma srečali s problemom deložacij, a iz čisto drugačnih razlogov kot preostala Evropa. Lastniki stanovanj so deložirali najemnike, ker so želeli nepremičnine prodati, saj so cene nenadoma narastle. Po poročanju Al Jazeere so imeli denimo leta 2013 v Berlinu na dan po 20 deložacij. Taka so bila pač pravila svobodnega trga. Ironično pa je, da je Nemčija edina evropska država, kjer je med recesijo število deložacij celo padlo.