Ponedeljek, 19. 12. 2016, 4.04
6 let, 6 mesecev
Kaj vse nas bo doletelo leta 2017
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,10
2
Slovenske in francoske predsedniške volitve, nemške parlamentarne volitve, izbira slovenskih ustavnih sodnikov, stari novi konflikti … Vse to nas čaka leta 2017.
Slovenske predsedniške volitve
Prihodnje leto, če ne bodo še tretjič zapored predčasne volitve, bodo najpomembnejše volitve v naši državi volitve predsednika države. Zdajšnjemu slovenskemu predsedniku Borutu Pahorju se bo petletni mandat iztekel 23. decembra 2017. Točen datum volitev še ni znan. Po zakonodaji volitve razpiše predsednik državnega zbora, opravljene pa morajo biti najpozneje 15 dni pred potekom mandata.
Preberite še:
- Trump bo vladal s pomočjo milijarderjev in generalov
- Zakaj levica izgublja tla pod nogami
- To so revolucije, ki nas lahko pretresejo v bližnji prihodnosti
- Koliko islamistov bo po padcu Alepa in Mosula pribežalo v Evropo?
Razpis volitev je mogoč najprej 135 in najpozneje 75 dni pred iztekom mandata. Noben kandidat še ni uradno napovedal kandidature, skoraj zagotovo pa se bo za drugi mandat potegoval tudi Pahor, ki je 2. decembra 2012 v drugem krogu z več kot 67 odstotki glasov prepričljivo premagal dotedanjega predsednika Danila Türka.
Kandidate za ustavne sodnike predlaga predsednik države. Izbere jih lahko na podlagi predlogov iz poziva, lahko pa predlaga tudi druge kandidate. Sodnika ustavnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.
Novi ustavni sodniki
Prihodnje leto se bo končal mandat kar štirim slovenskim ustavnim sodnikom, in sicer Mitji Deisingerju, Jasni Pogačar in Janu Zobcu (vsem 27. marca 2017) ter Ernestu Petriču (25. april 2017).
Na poziv predsednika države se je za ta štiri mesta že prijavilo 23 kandidatov, med njimi predavatelj na Harvardu Klemen Jaklič, profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Matej Acceto in Katja Šugman Stubbs, nekdanji notranji minister in rektor Univerze na Primorskem Rado Bohinc, vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc (znan iz afere Patria) in višji državni tožilec Jože Kozina (znan iz odmevnih protitajkunskih procesov).
Prihodnje leto bo prvo leto, ko bo Trump imel možnost uresničiti svoje predvolilne obljube. Tako bomo že leta 2017 med drugim vedeli, ali bo res začel graditi zid na meji z Mehiko, kakšen bo njegov odnos do trgovinskega sporazuma med ZDA in EU ter ali bo res zaostril odnose z Iranom.
To bo Trumpovo prvo leto predsedovanja ZDA
Najpomembnejše volitve v iztekajočem se letu so bile brez dvoma volitve v ZDA, kjer je zmagal newyorški milijarder Donald Trump. Za zdaj je še izvoljeni predsednik (President-elect), 20. januarja prihodnje leto pa bo – če se ne bo vmes zgodilo kaj dramatičnega – z inavguracijo postal predsednik ZDA z vsemi pooblastili, zdajšnji predsednik Barack Obama pa bo zapustil Belo hišo.
Če bo na francoskih predsedniških volitvah zmagala Le Penova, bo to verjetno imelo zelo usodne posledice za EU, saj prva dama Nacionalne fronte zagovarja frexit – izstop Francije iz EU po britanskem zgledu.
Usodne volitve za Francijo in EU
Najpomembnejše predsedniške volitve prihodnje leto na svetu bodo zagotovo volitve novega francoskega predsednika ali predsednice. Prvi krog volitev bo 23. aprila, drugi pa 7. maja. V Franciji ima predsednik države precej moči in ni zgolj protokolarna funkcija, kot na primer v sosednji Avstriji, kjer so volivci predsednika izbirali letos.
Desno sredino oziroma republikance bo na volitvah predstavljal nekdanji premier Francois Fillon, ki mu javnomnenjske ankete za zdaj dajejo največ možnosti za zmago. Francoski socialisti bodo svojega predsedniškega kandidata izbirali na primarnih volitvah 22. in 29. januarja prihodnje leto. Največ možnosti za zmago ima donedavni premier Manuel Valls.
Toda veliko možnosti je, da Valls na spomladanskih predsedniških volitvah ne bo videl drugega kroga volitev in se v njem spopadel s kandidatom konservativcev, ampak bo Fillonova protikandidatka predsednica Nacionalne fronte Marine Le Pen. Štrene lahko vsem tekmecem zameša tudi liberalec in nekdanji minister v socialistični vladi Emmanuel Macron, ki bo po mnenju nekaterih političnih analitikov presenečenje volitev.
Krščanska unija po javnomnenjskih anketah vodi (podpora CDU/CSU se giblje okrog 35 odstotkov), zato ima Merklova realno možnost, da na prihodnjih volitvah zmaga. Ali bo relativna zmaga dovolj, da bo Merklova znova sestavila vlado, ali pa bodo morali oblikovati t. i. rdeče-rdeče-zeleno vlado (socialdemokrati-levica-Zeleni), je še odprto vprašanje.
Bo kraljica Nemčije padla s prestola?
Druge najpomembnejše evropske volitve prihodnje leto bodo volitve v nemški zvezni parlament. Točen datum volitev še ni znan: prvi mogoči datum je 27. avgust, zadnji pa 22. oktober. Zdajšnja kanclerka Angela Merkel, ki vodi Nemčijo od leta 2005, je že napovedala, da se bo potegovala še za četrti zaporedni mandat.
Povolilna sestava vlade bo v veliki meri odvisna tudi od tega, kako se bo odrezala protimigrantska stranka Alternativa za Nemčijo (AfD). Zdaj je po večini anket tretja najmočnejša stranka, čeprav nekateri napovedujejo, da lahko celo prehiti socialdemokrate in se zavihti na drugo mesto.
Merklova ni več kraljica Evrope
Zakaj je Grčija še vedno finančni sod brez dna
Zelo malo možnosti je, da bi AfD zmagala ali sodelovala v novi vladi, a če bomo v volilnem letu spet priča migrantskemu valu ali kakšnim odmevnim terorističnim akcijam islamskih skrajnežev, lahko AfD dobi zelo veliko glasov.
Tega se že zavedajo v velikih strankah, ki po zgledu taktike poražene demokratske predsedniške Hillary Clinton že svarijo pred tako imenovanimi fake news, to je lažnimi oziroma ponarejenimi novicami, in domnevnim ruskim vplivanjem na izid volitev. Ta taktika pred volitvami Clintonovi ni pomagala, bo Merklovi?
Wildersov morebitni velik uspeh na marčevskih parlamentarnih volitvah bo dal zagon tudi Le Penovi in AfD.
Zmaga protiislamske stranke v deželi mlinov na veter?
Zelo zanimive bodo tudi nizozemske parlamentarne volitve, ki bodo 15. marca letos. Po javnomnenjskih anketah se zmaga nasmiha protiislamski Stranki svobode, ki jo vodi Geert Wilders. Ta je bil nedavno obsojen zaradi diskriminacije Maročanov, ker je na enem od svojih shodov obljubljal zmanjševanje njihovega števila v državi.
A po obsodbi je Wildersova stranka postala še bolj priljubljena – namerili so ji kar 36-odstotno podporo. Kljub relativni zmagi pa je malo verjetno, da bo Wilders, ki naj bi bil po materini strani tudi delno indonezijskega rodu, novi nizozemski premier. Za to bi verjetno moral sam dobiti več kot polovico sedežev v 150-članskem parlamentu.
Na to, kakšni bodo odnosi med ZDA in Rusijo, bo zelo vplivala tudi nova ameriška administracija. Trump napoveduje otoplitev odnosov, za sodelovanje z Rusijo v boju proti islamskemu terorizmu navija tudi Trumpov svetovalec za nacionalno varnost Mike Flynn. A prihodnost je vedno negotova.
Otoplitev odnosov med Zahodom in Rusijo ali zaostritev?
Ruska priključitev Krima leta 2014 in pomoč proruskim separatistom na vzhodu Ukrajine je zaostrila odnose med Zahodom in Rusijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je Zahodu vrgel rokavico tudi z vojaškim posredovanjem v sirski državljanski vojni na strani predsednika Bašarja Al Asada.
Pred ameriškimi volitvami in po njih pa so demokrati z obtožbami o ruski kibernetski vojni in vplivanju na ameriške predsedniške volitve še bolj zaostrili rusko-ameriške odnose v tej novi hladni vojni. Slaba popotnica za prihodnje leto.
Ameriška intelektualna organizacija The Council on Foreign Relations je pred dnevi kot največji morebitni konflikt leta 2017 navedla prav tega med Rusijo in Natom, in sicer zaradi ruske napadalne politike v Vzhodni Evropi.
Spopadi v Siriji in Iraku bodo zaznamovali tudi leto 2017.
Nemirni Bližnji vzhod
Tudi prihodnje leto bodo Sirija in Irak ter spopadi z zloglasno Islamsko državo ena od osrednjih svetovnih tem. Islamska država je namreč še daleč od poraza, še zlasti v Iraku, kjer imajo privrženci kalifa Abuja Bakra Al Bagdadija še vedno popoln nadzor nad milijonskim mestom Mosul.
Tako kot v Siriji se sunitska Savdska Arabija in šiitski Iran bojujeta v posredni vojni tudi v Jemnu. Tudi ta konflikt bo zaznamoval prihodnje leto.
Turčijo so pred leti hvalili kot primer države, ki je znala združiti islam in demokracijo. Raslo je tudi njeno gospodarstvo. A ta maloazijska države v zadnjem obdobju postaja vse bolj nepredvidljiva, takšna bo tudi prihodnje leto.
Nepredvidljiva Turčija
Popotnica za leto 2017 je slaba: režim predsednika Recepa Tayyipa Erdogana je po propadlem julijskem vojaškem udaru vse bolj avtoritaren, spor s kurdsko manjšino se vse bolj zaostruje, krizo lahko zaplete tudi kakšno turško nepremišljeno posredovanje v sosednji Siriji ali Iraku. Kot leta 2015 lahko Erdogan prihodnje leto spet sproži množičen migrantski val proti Evropi.
Teokratski Iran, v katerem ima glavno besedo vrhovni verski vodja ajatola Ali Hamenej, je trn v peti zlasti Izraelu, ki se boji, da bi Iran razvil jedrsko orožje. Proti jedrskemu sporazumu z Iranom so tudi ameriški republikanci.
Iransko-ameriški spor
Trump je pred volitvami ostro kritiziral jedrski dogovor z Iranom, ki ga je sklenila Obamova administracija. Iranski zunanji minister Mohamed Džavad Zafiri je po volitvah že pozval Trumpa, naj se drži dogovora. Toda iranski verski voditelj Ali Hamenei je že brezbrižno dejal, da bo rade volje zažgal sporazum, če bo Trump odstopil od njega.
Da je zaostritev odnosov med ZDA in Iranom realna možnost, nakazuje tudi Trumpovo imenovanje upokojenega generala Jamesa Mattisa za novega obrambnega ministra. Mattis, znan po vzdevku Pobesneli pes, ima namreč Iran, ki skuša razviti jedrsko orožje, za največjo grožnjo ZDA.
Bodo predsedniške volitve maja prihodnje leto spet razvnele strasti in sovražnost med konservativci in reformisti?
Iranske volitve: novi konflikt med reformisti in konservativci?
Iran, ki mu grozi zaostritev odnosov z ZDA, prihodnje leto čakajo pomembne volitve. 19. maja bodo namreč Iranci izbirali novega predsednika države, drugo najvplivnejšo osebnost v državi za iranskim vrhovnim verskim voditeljem ajatolo Hamenejem.
Severnokorejski komunistični diktator Kim Džong Un je po mnenju ameriških analitikov še vedno grožnja za svetovni mir.
Kriza na korejskem polotoku?
Zgoraj omenjeni The Council on Foreign Relations je kot drugi najbolj nevarni morebitni konflikt v prihodnjem letu navedel severnokorejsko krizo, in sicer zaradi severnokorejskih jedrskih in raketnih poskusov, vojaške provokacije ali notranje nestabilnosti.
Je pa v politični negotovosti tudi Južna Koreja, saj so v začetku meseca zaradi vpletenosti v korupcijo odstavili predsednico države Park Guen Hje. Prihodnje leto tako Južne Korejce čakajo volitve novega predsednika države.
Nedavni kitajski zaseg ameriške podvodne sonde v Južnokitajskem morju lahko štejemo kot odziv najštevilčnejše države na svetu na Trumpovo politiko. Prihodnje leto se lahko tako soočimo tudi z zaostrovanjem ameriško-kitajskih odnosov. Na fotografiji: ameriška in južnokorejska mornarica.
Ameriško-kitajsko merjenje moči
Trump bo kot predsednik ZDA verjetno v prihodnjem letu premešal tudi ameriško-kitajske karte. Že v volilni kampanji je newyorški milijarder jezil Kitajce z napovedjo uvedbe 45-odstotnih carin na kitajske izdelke. Še več hude krvi je povzročil s telefonskim pogovorom po volitvah s tajvansko predsednico Caj Ingven.
V Italiji ima vse večjo podporo ideja o ponovni uvedbi italijanske nacionalne valute.
Italijanska kriza in evro
Po padcu ustavne reforme 4. decembra letos in odstopu premierja Mattea Renzija je Italija dobila novo vlado, ki jo vodi Renzijev strankarski kolega Paolo Gentiloni. Eden od glavnih razlogov za padec ustavne reforme je vse večje nezadovoljstvo Italijanov s skupno evropsko valuto, saj so prepričani, da je glavni krivec za njihove gospodarske tegobe.
Za razliko od Grkov, ki bi radi ostali v evroobmočju in hkrati terjajo odpis dolgov, so Italijani veliko bolj zagreti za ponovno uvedbo lire. Po propadlem referendumu so nekateri analitiki trdili, da je zdaj 20-odstotna možnost, da Italija v prihodnosti zapusti evroobmočje. Zaradi tega je mogoče, da bo prihodnje leto zaznamovala tudi italijanska kriza.
2