Janša: Slovenija izboljšala svoj neto položaj

Zgornja meja za zaveze znaša 960 milijard evrov, za plačila pa 908 milijard evrov. Glede na trenutno finančno perspektivo gre tako za 34 milijard evrov manj.

Janša: Neto položaj Slovenije bo občutno boljši Slovenija je v pogajanjih izboljšala svoj položaj neto prejemnice v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom, je pa je po koncu maratonskega vrha v Bruslju poudaril premier Janez Janša. Gre za 370 milijonov evrov na leto, je pojasnil predsednik vlade in dodal, da bo ta sredstva Slovenija "krvavo potrebovala".

"Cilj Slovenije v pogajanjih je bil ohranitev položaja neto prejemnice sredstev. V primerjavi s povprečjem EU28 je Slovenija z zadnjih 7 letih kljub krizi napredovala, še posebej njena zahodna kohezijska regija. Kljub temu pa bo Slovenija do leta 2020 ostala neto prejemnica sredstev iz proračuna EU. Še več. Njen neto finančni položaj bo občutno boljši," je ocenil Janša. Na letni ravni to pomeni okrog 370 milijonov EUR, v celotnem obdobju 2014-2020 pa bo za približno pol milijarde EUR boljši kot je bil v obdobju 2007–2013, so v sporočilu iz urada predsednika vlade.

"V okviru pogajanj smo uspeli kohezijsko ovojnico izboljšati za skoraj pol milijarde EUR" Na področju kohezijske politike nam je pred novembrskim zasedanjem grozilo 43 % znižanje sredste, v okviru pogajanj pa smo uspeli kohezijsko ovojnico izboljšati za skoraj pol milijarde EUR, tako da bomo z dogovorom upravičeni do skoraj treh milijard EUR v sedmih letih. Od tega smo Vzhodni Sloveniji, ki ji je sprva grozil celo 45% padec sredstev, uspeli zagotoviti dodatnih 308 milijonov EUR. Sem sodi tudi poseben dodatek iz zaključka pogajanj v višini 75 milijonov EUR, so še zapisali v uradu.

Na področju Skupne kmetijske politike bo Slovenija v celoti prejela skoraj 1.6 milijarde EUR. Od tega je dobrih 744 milijonov evrov namenjenih za razvoj podeželja, kjer smo Sloveniji uspeli izposlovati dodatek 150 milijonov EUR. Za Skupno ribiško politiko ter okoljske in podnebne projekte v okviru programa LIFE pa si Slovenija lahko obeta še dodatnih 50 milijonov EUR.

V naslednjem finančnem obdobju je torej Slovenija upravičena do okrog 5,3 milijarde EUR evropskih sredstev, od tega 4,5 milijarde v okviru nacionalnih ovojnic. Predsednik vlade je ob tem opozoril tudi na pomen absorbcijske sposobnosti države, kjer je Slovenija trenutno v kar dobrem položaju. "Če ne bo večjih zastojev, bomo evropska sredstva, ki so na razpolago v tekoči finančni perspektivi, tudi počrpali," je ocenil predsednik vlade in opozoril, da bi bilo v primeru večjih zastojev ogroženih med 300 in 500 milijonov evrov evropskih sredstev.

Tokratna pogajanja so bila po besedah predsednika vlade zelo podobna tistim leta 2005, a s to razliko, da tedaj niso uspela, sedaj pa je bil dogovor dosežen. Nihče ni bil sicer izjemno zadovoljen, saj so se sredstva prvič znižala. Gre za "kompromis v vse strani," je ocenil predsednik vlade in dodal, da proračun sicer ni idealen, je pa glede na razmere, kot so trenutno v Evropi, "bistveno večji približek idealnemu, kot pa če bi struktura ostala enaka kot je v tekoči finančni perspektivi."

V primerjavi s sedanjo finančno perspektivo zmanjšanje proračuna za 34 milijard evrov To bo sicer prvič v zgodovini unije, da bo nov večletni proračun siromašnejši od predhodnega. V primerjavi s sedanjo finančno perspektivo 2007-2013, sprejeti kompromis predvideva zmanjšanje za 34 milijard evrov. Za zaveze je z 960 milijardami evrov namenjeno točno en odstotek bruto nacionalnega dohodka (BNI) EU.

Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy je na novinarski konferenci po koncu maratonskega zasedanja voditeljev povedal, da proračunski dogovor ni popoln za nikogar, a da je v njem za vsakogar veliko. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je dejal, da bi komisija sicer res raje videla dogovor, ki bi bil bliže njenemu izvirnemu predlogu, a mora priznati, da je dogovor največ, kar je bilo mogoče uskladiti, da so ga članice potrdile soglasno. Je pa dogovorjena vsota po Barrosovih besedah manj od želenih sredstev glede na politike in ukrepe EU v naslednjih letih.

Van Rompuy: Povečujejo se sredstva za programe usmerjene v razvoj Belgijec na čelu Evropskega sveta je povedal, da je na dogovor treba gledati z več vidikov. Zatrdil je, da je usmerjen v prihodnost in realističen ter da odgovarja na ključne izzive današnjega časa. Zagotovil je, da se kljub splošnemu krčenju javne porabe po Evropi povečujejo sredstva za programe, usmerjene v razvoj, kot sta Obzorje 2020 in Erasmus za vse.

Obenem pa je priznal, da voditelji preprosto niso mogli prezreti javnofinančne realnosti po Evropi, zato gre za proračun zmernosti. Proračun po njegovih besedah vsebuje tudi spodbude za boljšo porabo sredstev in krepi nadzor.

Ob tem pa proračun po Van Rompuyevih besedah odgovarja tudi na ključne izzive današnjega časa. Šest milijard evrov so tako voditelji namenili za novo pobudo za zaposlovanje mladih. Posebna pozornost naj bi bila posvečena tudi najbolj ranljivim članicam, tako da bodo te s strukturnimi in kohezijskimi sredstvi lahko izvajale potrebne investicije.

Irsko predsedstvo bo zdaj zagnalo pogajanja z Evropskim parlamentom, ki bodo po pričakovanjih težavna. Van Rompuy se zaveda, da dogovora brez soglasja parlamenta ne bo. Povedal je, da je današnji dogovor izraz kolektivne odgovornosti voditeljev. Ti so tako svoj del odgovornosti izkazali, Belgijec pa evropske poslance poziva, naj tudi oni prevzamejo svoj del odgovornosti.

Parlament takšnega dogovora ne bo potrdil Vodje štirih največjih političnih skupin v Evropskem parlamentu (EPP, S&D, Alde in Zeleni) so v skupnem sporočilu za javnost že zapisali, da proračunskega dogovora v trenutni obliki ne bodo potrdili. Po njihovem prepričanju ta ne krepi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, temveč jo celo slabi. Ob tem obžalujejo, da se Van Rompuy z njimi ni pogovarjal in usklajeval.

Van Rompuy je zatrdil, da so bili s parlamentarci v stalnem stiku, opozoril pa je, da proračun ni "računovodska operacija", temveč je od njega odvisna usoda celih regij in blaginja družbenih skupin. Zato je poslancem sporočil, naj temeljito premislijo, preden dogovor zavrnejo. Zagotovil je tudi, da so preučili vse oblike večje prožnosti izvrševanja proračuna, vključno s prenosi neporabljenih sredstev v naslednja leta, tako da bi se dane zaveze maksimalno prevedle v dejanska plačila. Pri tem je spomnil, da je že v tekoči finančni perspektivi ta razkorak znašal pet odstotkov.

Tudi Barroso se zaveda, da je pred unijo še težka naloga usklajevanj s parlamentom. Za ta dogovor je po njegovih besedah ključna maksimalna možna prožnost.