Četrtek, 20. 11. 2025, 20.29
13 minut
Bližnji vzhod
Izrael z novimi smrtonosnimi napadi na Gazo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,24
Izraelska vojska je tudi danes izvedla zračne napade na Gazo, v katerih so bili po navedbah tamkajšnjih zdravstvenih virov ubiti najmanj štirje ljudje. Po navedbah vojske je bila tarča teroristična infrastruktura. Hamas je medtem Izrael obtožil kršitve dogovora o prekinitvi ognja, Katar pa je posvaril pred stopnjevanjem napetosti.
20.22 Palestinski premier: K obnovi Gaze mora prispevati tudi Izrael
12.15 Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Gazo
6.15 Zunanji ministri EU o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu
20.22 Palestinski premier: K obnovi Gaze mora prispevati tudi Izrael
K povojni obnovi palestinske enklave Gaza mora prispevati tudi Izrael, saj je odgovoren za uničenje, je danes ob robu prvega srečanja donatorske skupine za Palestino v Bruslju povedal palestinski premier Mohamad Mustafa. Evropska komisarka za Sredozemlje Dubravka Šuica je ob tem ocenila, da Palestinska uprava napreduje pri izvajanju reform.
"Izrael mora odgovarjati za to, kar se je zgodilo, in bistveno, če ne celo v celoti prispevati k odpravi škode in obnovi," je danes v Bruslju glede povojne obnove Gaze po dveh letih intenzivnih napadov Izraela, ki jih je ta sprožil v odziv na napad palestinskega islamističnega gibanja Hamas oktobra 2023, povedal premier Palestinske uprave.
Ob tem je Izrael obtožil tudi za javnofinančno krizo, v kateri se je znašla Palestinska uprava, ki nadzoruje zasedeni Zahodni breg, ne pa tudi Gaze. Kriza je namreč po njegovih besedah predvsem posledica tega, da Izrael v nasprotju z dogovori zadržuje finančna sredstva, ki jih pridobi s pobiranjem davkov v imenu palestinskih oblasti.
Šuica, ki je skupaj z Mustafo gostila srečanje donatorske skupine, je glede tega dejala, da EU vlaga velike diplomatske napore, da bi Izrael sprostil ta sredstva. "Gre za od tri do štiri milijarde evrov, kar je veliko denarja, ki je nujen za trdno in stabilno Palestinsko upravo," je poudarila.
V ospredju današnjega prvega srečanja donatorske skupine za Palestino, ki jo je EU vzpostavila za zagotavljanje politične in finančne podpore palestinskim oblastem, je bil pregled izvajanja reformnega načrta, h kateremu se je Ramala zavezala v zameno za finančno podporo unije.
Komisarka je glede tega dejala, da je bil kljub izrednim okoliščinam pri ključnih reformah iz aprila letos sprejetega načrta dosežen napredek. Dodatno delo pa bo potrebno na področjih gospodarskih in javnofinančnih politik, upravljanja, socialne zaščite ter izobraževanja. Po navedbah palestinskega premierja so doslej izvedli 23 od 53 načrtovanih ukrepov.
Ob robu srečanja je več držav članic - Nemčija, Španija, Luksemburg in Slovenija - podpisalo tudi dogovore s komisijo in Palestinsko upravo o finančni podpori palestinskim oblastem. Pomoč, ki so jo napovedale že pred časom, znaša skupno 82 milijonov evrov. Letošnji prispevki držav članic, poleg omenjenih so med njimi še Italija, Irska in Finska, prek evropskega mehanizma PEGASE pa tako skupaj znašajo 88 milijonov evrov.
EU želi z vzpostavitvijo donatorske skupine, na srečanju katere je danes sodelovalo več kot 60 delegacij z vsega sveta, prispevati tudi k mirovnemu procesu na Bližnjem vzhodu, potem ko je tam oktobra začela veljati prekinitev ognja.
12.15 Izrael izvedel nove smrtonosne napade na Gazo
Kot so sporočili iz bolnišnice Naser na jugu Gaze, so bile v današnjih izraelskih napadih ubite štiri osebe. Napadi so bili usmerjeni na območje vzhodno od Han Junisa, med ubitimi je tudi enoletna deklica, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Zavedamo se napada vzhodno od rumene črte, ki je bil izveden z namenom uničenja teroristične infrastrukture," je v odzivu za AFP sporočila izraelska vojska in dodala, da s poročili o smrtnih žrtvah ni seznanjena. T. i. rumena črta označuje mejo znotraj Gaze, za katero so se v skladu z dogovorom o prekinitvi ognja umaknile izraelske sile.
Najnovejši izraelski napadi na Gazo sledijo sredinim smrtonosnim napadom, v katerih je bilo po navedbah tamkajšnje civilne zaščite ubitih najmanj 27 ljudi. Odkar je premirje 10. oktobra začelo veljati, je Izrael izvedel številne napade na Gazo. Po navedbah zdravstvenega ministrstva v enklavi je bilo v teh napadih ubitih več kot 312 Palestincev.
Palestinsko islamistično gibanje Hamas je v odzivu opozorilo na "očitno nespoštovanje dogovora o prekinitvi ognja" Izraela. Ob tem je ameriškega predsednika Donalda Trumpa in druge posrednike pozvalo, naj "sprejmejo resne ukrepe za ustavitev teh zločinov".
6.15 Zunanji ministri EU o mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu
Zunanji ministri članic EU bodo danes v Bruslju razpravljali o vlogi Unije pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo, ob robu pa bo potekalo tudi prvo srečanje donatorske skupine za Palestino.
Vodje diplomacij članic Unije, med njimi ministrica Tanja Fajon, bodo o vlogi EU pri izvajanju mirovnega načrta za Gazo ameriškega predsednika Donalda Trumpa razpravljali, potem ko ga je v ponedeljek podprl Varnostni svet ZN.
Unija ima v regiji misijo, ki podpira delovanje mejnega prehoda Rafa, in misijo za podporo palestinski policiji. Ministri bodo danes po neuradnih informacijah govorili o možnosti urjenja do tri tisoč policistov iz Gaze, ki bi potekalo v okoliških državah.
EU želi k izvajanju mirovnega načrta prispevati tudi z vzpostavitvijo donatorske skupine za Gazo, ki se bo danes prvič sestala v Bruslju. Pričakujejo približno 60 delegacij z vsega sveta, srečanja se bo udeležil tudi palestinski premier Mohamad Mustafa. Bolj kot napovedim dodatne finančne podpore bo srečanje namenjeno pregledu izvajanja reform Palestinske uprave.
Fajon bo ob robu razprav s predstavniki palestinskih oblasti in EU podpisala dogovora o izplačilu prispevka Slovenije za podporo Palestinski upravi v višini 1,2 milijona evrov.
Zunanji ministri članic EU imajo na dnevnem redu zasedanja še razpravo o državljanski vojni v Sudanu, pri čemer bi lahko sprejeli tudi določene sankcije.
Poleg tega bodo govorili o nadaljnji podpori Ukrajini, vključno s ta teden predstavljenimi možnostmi financiranja. Po napovedih se bodo sicer posvetili predvsem ukrepanju proti t. i. floti ladij v senci, ki jih Moskva izkorišča za izogibanje zahodnim sankcijam.
