Izrael ne prenese kritike napadov na Gazo

Izraelski premier Benjamin Natanjahu je brez pomislekov odpustil obrambnega ministra Dannyja Danona. Razlog je bilo njegovo pismo, v katerem je kritiziral vladne napade na Gazo. "Medtem ko so Izrael in njegove obrambne sile v boju s terorističnimi skupinami, ki ogrožajo varnost Izraela, je nesprejemljivo, da obrambni minister kritizira vodstvo države," je v sporočilu zapisal premier.

Obrambni minister si je drznil izraziti mnenje, da bi bilo bolje, če bi Gazo močneje napadli tudi po kopnem, ne pa le iz zraka, kar bi bilo sicer dražje, a učinkovitejše.

Minister je torej izgubil stolček, ker je zagovarjal močnejši, hujši, še bolj uničujoč napad na Gazo. Kaj se šele zgodi s tistimi, ki napadom na Palestince sploh nasprotujejo?

TV-voditelji zmerjajo goste Kritik napadov na Gazo v izraelskih medijih skoraj ni. V javnosti ni prav nobene popustljivosti do drugačnega mnenja ali kritiziranja vojske. Pacifizem se je utopil v izraelski psihozi o ogroženosti. Napadi na kritike so tako ostri, da jim v medijih sploh ne pustijo do besede.

Kar razumejo zelo dobesedno. Ko je nedavno na televiziji gostoval Yahud Shaul, eden od članov skupine Prelomimo tišino, v kateri nekdanji izraelski vojaki izpovedujejo svoje izkušnje na zasedenih ozemljih in tako javnost nemara prvič sliši resnico, ga je voditelj oddaje grobo prekinil. Shaul je napovedal demonstracije proti novim napadom v Gazi, voditelj pa ga je ozmerjal, češ da je Jud in bi ga moralo biti sram zaradi tega, kar govori: "Obleči bi morali uniformo in se bojevati v Gazi, ne pa organizirati demonstracij."

Napadi na poslance in umetnike Podobno je voditelj Sharon Gal ozmerjal tudi arabskega poslanca v knesetu Mohammada Barakeha: "Lažnivec in kriminalec ste! Ne bi vam smeli dopustiti, da sploh govorite tukaj. Pojdite na Hamas TV!"

Napadi na televizijske goste, ki si drznejo povedati drugačno mnenje, sploh niso presenetljivi. Tri glavne televizijske postaje imajo na zaslonih nenehno napise, da je država v vojni. Karkoli drugega bi bilo izdajstvo.

Izraelske umetnike, ki so na skupni razstavi izrazili sožalje svojcem žrtev na obeh straneh, so na internetu označili za "sramoto izraelske države".

Članico kneseta Haneen Zoabi, ki si je drznila izreči trditev, da najstniki v Gazi niso teroristi, so dobesedno vrgli iz restavracije in jo seveda še ozmerjali z izdajalko.

Novinar, državna nevarnost Kot izdajalca obravnavajo tudi novinarja Gideona Levyja, ta si je v dnevniku Haaretz drznil napisati članek, ki kritizira izraelske pilote. Članek je objavil po tem, ko je bilo kot "kolateralna škoda" ubitih 21 članov družine šefa policije v Gazi. Zapisal je, da izraelski piloti, ki zdaj streljajo na Gazo, nikoli v živo niso videli ne sovražnika ne žrtev svojih obstreljevanj: "So heroji, ki se bojujejo proti najšibkejšim in nemočnim ljudem, ki nimajo niti protiletalske obrambe."

Članek je naletel na plaz ogorčenja, saj izraelski piloti veljajo za nedotakljive, mogoče največje heroje, za elito vojske. Gideon Levy je trenutno najbolj osovražen človek v Izraelu. Ni prvič, da je Levy opozarjal, da v Gazi ne velja le ena, izraelska resnica. Pravzaprav to počne že vsaj 30 let, ko neodvisno in brez državne propagande poroča iz zasedenih ozemelj. Nanj so streljali izraelski vojaki, politiki pa so ga razglasili za "državno nevarnost".

Tudi po članku o pilotih je bil deležen napadov. Med enem od televizijskih intervjujev, v katerem je razlagal svoje stališče, so ga na ulici napadli mimoidoči in ga zmerjali z lažnivcem in izdajalcem. Njegovi prijatelji so mu svetovali, naj zaradi svoje varnosti zapusti državo. Toda Levy vztraja, da bo povedal resnico. "Sprašujem vas: v medijih je tako enotno in trdno mnenje, enoten zbor, zakaj vas torej moti en sam drugačen glas? Zakaj ta glas povzroča toliko besa?" je zapisal v članku.