Istanbul, trdnjava tihotapcev ljudi

Kumkapi je del Istanbula ob Marmarskem morju in je bolj afriški kot turški. V četrti namreč biva skupnost francosko govorečih Afričanov, med njimi je največ Somalcev. V soseski Zeytinburnu prevladujejo Afganistanci in Iranci, Iračani in Nigerijci pa so zavzeli Kurtulus, nedaleč od Taksima, najbolj živahnega dela mesta. Vse več Sircev pa si je izbralo Kucukcekmece. V vseh teh soseskah, še posebno pa v Kumkapi, je središče tihotapcev ilegalnih priseljencev v Evropo. V Kumkapi se zbirajo v stranski ulici za džamijo. Medtem ko po ulicah mladi Afričani porivajo polne vozičke robe, so v hišah večinoma ruska podjetja za uvoz in izvoz. Domačini tihotapce imenujejo kacakci. Dobro pa jih poznajo vsi, ki želijo v Evropo. Vsaka etnična skupina ima svojo mrežo tihotapcev. Vsaka od mrež ima svoje izpostave v evropskih prestolnicah, delujejo pa tako, da jih ni mogoče povezati s centralo v Istanbulu. Zato jih policija težko razbije, ne pomagajo niti infiltrirani policaji pod krinko. Mnenja o tam, ali večino operacij vodi turška ali ruska mafija, so deljena. Anna Triandafyllidou, profesorica na Centru Robert Schuman Centre v Firencah in avtorica knjige o trgovini z ljudmi, meni, da ni neposrednih dokazov, da je tihotapljenje povezano z mafijo. "Tihotapljenje vodijo ljudje iste etnične skupine. Težko bi trdili, da gre za krovno organizacijo, ki vodi posle od Afganistana do Grčije," meni profesorica.

Po drugi strani pa francoski poznavalec tihotapskih poti Michel Koutouzis trdi, da vse posle vodijo turške mafijske družine, ki s tem na leto zaslužijo milijone evrov. Mafija se sicer ne ukvarja direktno z logistiko tihotapskih operacij, so pa mafijskih botri, baba kot jim pravijo, na vrhu celotne strukture in organiziranosti. So nekakšni vezni člen med tujimi tihotapci in domačo sceno. "Brez dvoma celoten sistem potrebuje tudi skorumpirane birokrate, ki jim priskrbijo dokumente ali zagotovijo, da jih lokalne oblasti ne preverijo na meji. Ta del operacije obvladuje turška mafija," meni Koutouzis.

Tihotapljenje po fazah Ilegalne migrante v Evropo tihotapijo po različnih fazah. Tihotapci so razdeljeni po regijah in vsaka skupina jih dostavi le do naslednje tihotapske skupine. Migranti morajo plačati ob začetku naslednje stopnje, včasih se domenijo za plačilo polovice na začetku, polovice na cilju. V Istanbulu tihotapci za Afganistanca, ki želi v Grčijo, računajo 1500 evrov. V Turčijo pridejo preko Irana, za nekaj dni jih namestijo v Istanbulu, nato pa jih odpeljejo v Izmir, kjer s čolni prečkajo mejo. Afganistanci 20 odstotkov plačajo pred prihodom v Istanbul, preostanek na koncu poti. Tisti, ki jim zmanjka denarja, skušajo v Istanbulu hitro zaslužiti s težaškimi deli. Tihotapci drog jih ne uporabljajo za mule, saj je velika nevarnost, da jih ustavijo na meji. Celotna pot od Kabula do Aten stane od 5000 do 8500 evrov, odvisno od kvalitete usluge in težav, ki nastanejo med potjo.

Policija v Atenah predvideva, da vsak četrti ilegalec v Grčijo vstopi preko Turčije. Frontex, evropska agencija za kontrolo mej, ocenjuje, da je polovica teh imigrantov Afganistancev. Na leto pa jih je okoli 70 tisoč. Če ta ocena drži, potem afganistanska tihotapska mreža na leto zasluži skoraj 20 milijonov evrov. Vsakič ko grške oblasti poostrijo mejni režim, to tihotapcem prinese več denarja, saj zahtevajo višje plačilo. Ko so lani avgusta Grki poostrili nadzor nad mejno reko Evros, so cene prečkanja poskočile. Ko so lani novembra postavili še žično ograjo, je cena iz 300 evrov za prečkanje poskočila na tri do štiri tisoč. Toliko pa ilegalni priseljenci tik pred koncem poti le stežka zberejo. Zato vse dlje ostajajo v Istanbulu.