Guardian razkril vir informacij o vohunjenju ZDA

Britanski časnik Guardian, ki je prvi razkril, da ameriška varnostna agencija NSA zbira podatke o telefonski komunikaciji na milijone ameriških uporabnikov omrežja Verizon, in to s tajnim nalogom ameriškega sodišča, je zdaj s soglasjem razkril tudi vir teh informacij.

Gre za 29-letnega Edwarda Snowdena, ki je bil nekoč vodja tehnične službe pri ameriški obveščevalni agenciji CIA, zadnja leta pa dela kot zunanji pogodbeni sodelavec NSA-ja. Snowden je nazadnje delal v obrambnem podjetju, ki pogodbeno sodeluje z ameriško vlado, Booz Allen Hamilton, in sicer kot pogodbenik za Nacionalno varnostno agencijo (NSA) na Havajih. Imel je dostop do vladnih računalniških sistemov in 20. maja je snel informacije, ki jih je v sredo objavil Guardian.

Šlo je za kopijo naloga sodnika posebnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci (Fisa), v katerem je telekomunikacijskemu podjetju Verizon ukazal, da izroča NSA podatke o telefonskih klicih Američanov. Oba časopisa sta kasneje sicer poročala tudi o obstoju programa, ki od računalniških podjetij kot so Microsoft, Google, Facebook in druga zahteva podatke o elektronskih sporočilih, video posnetkih, fotografijah in drugih komunikacijah.

Snowden je 20. maja zapustil ZDA in se preselil v hotel v Hongkongu, o razlogih za svoje početje pa je dejal, da ne želi živeti v družbi, kjer se vsak pogovor in dejanje nekje zabeležita, ter da je šlo očitno za zlorabo moči.

Snowden trdi, da si lahko vsak obveščevalec, ki ima dostop do podatkov, vzame za tarčo kogarkoli, tudi predsednika ZDA. NSA ima infrastrukturo, da avtomatično prestreže vsako komunikacijo na svetu, agenti pa lahko od ljudi dobijo telefonske številke, elektronske naslove, številke kreditnih kartic, skratka vse podatke.

Proti Snowdenu že vložena kazenska ovadba Primer zdaj že obravnava ameriško ministrstvo za pravosodje, medtem ko Snowden upa, da ga bo pred ukrepi ZDA, kjer njegovo posredovanje informacij obravnavajo kot kaznivo dejanje, v Hongkongu ščitila njihova močna tradicija svobode govora. Če ga bodo ZDA želele zaslišati, ga bodo domov morale najprej verjetno izročiti kitajske oblasti.

ZDA nadzorujejo praktično vso spletno komunikacijo Guardian je 5. junija razkril, da mora ameriško podjetje Verizon po ukazu ameriškega sodišča podatke o vseh klicih in kratkih sporočilih (čas, trajanje in lokacija) posredovati ameriški varnostni agenciji NSA. Kmalu zatem je Washington Post objavil, da lahko NSA neposredno dostopa do strežnikov devetih spletnih podjetij, med njimi tudi do Facebooka, Googla, Microsofta in Yahooja, ter tako spremlja velik del spletne komunikacije v okviru programa Prism.

Vsa spletna podjetja so tovrsten dostop ameriške vlade sicer zanikala, medtem pa naj bi NSA in FBI nemoteno dostopala do elektronske pošte, spletnih klepetov in druge komunikacije. Cilj tovrstnega vohunjenja naj bi bilo nadziranje tujih državljanov, ki so osumljeni terorizma ali vohunjenja.

Direktor NSA James Clapper je dejal, da je tisti, ki je to razkril, izjemno škodoval varnosti države. NSA so proti storilcu že vložile kazensko ovadbo. Čeprav četrti amandma ameriške ustave prepoveduje neupravičeno prisluškovanje, posredovanje podatkov o telefonskih klicih, kot je trajanje in lokacija klica, z zakonom ni prepovedano.

Program podprl Obama Po Clapperjevih besedah je njihovo zbiranje podatkov dovoljeval tajni zakon, ki so ga sprejeli še v mandatu Georgea W. Busha ter podaljšali v mandatu Baracka Obame, ki je program branil kot skromen poseg v zasebnost s ciljem obvarovanja ZDA pred terorističnimi napadi. Ob tem je dejal, da zbirajo zgolj podatke o klicih, medtem ko vsebini pogovorov ne prisluškujejo.

Snowden je dejal, da je že pred ameriškimi predsedniškimi volitvami leta 2008, ko je delal za obveščevalno agencijo Cio v Ženevi, razmišljal, da bi objavil informacije o nadzoru nad Američani, vendar je pričakoval volilno zmago Obame in s tem spremembe. Obama ga je potem hudo razočaral, ker tajnih programov nadzora ni ukinil. Za objavo informacij se je potem odločil, ker ni želel biti več del sistema, ki dela veliko več škode kot dobrega na svetu.

Tarče tudi Evropejci Program Prism naj bi začel delovati leta 2007, med tarčami vohunjenja pa smo bili brez naše vednosti tudi Evropejci, saj so ZDA lahko dostopale do podatkov o letih in bančnih računih, česar naj ne bi vedele niti evropske vlade.

Razkritje bo tako najverjetneje vplivalo tudi na pogovore med EU-jem in ZDA o sporazumu za zaščito podatkov, ki so že zdaj v stanju mirovanja zaradi poskusov ZDA, da bi iz sporazuma izključili evropske varovalke.