Grška drama se še vedno ni končala

Novico o neuspehu današnjega zasedanja je na Twitterju sporočil podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. Evrski ministri pa naj bi Grčiji dali še eno zadnjo ponudbo. Kot piše nemški časnik Die Zeit, ta med drugim vsebuje naslednje točke:

- trenutni program pomoči bi podaljšali do konca leta,

- do konca leta naj bi sklenili dogovor o novem programu, s sodelovanjem Mednarodnega denarnega sklada (IMF) ali brez njega,

- Grčija bi dobila 10 milijard evrov iz sklada, ki je bil sprva predviden za morebitno dokapitalizacijo grških bank,

- teh deset milijard evrov naj bi Grčija uporabila za poplačilo dolgov, ki jih mora v bližnji prihodnosti vrniti IMF in Evropski centralni banki (ECB,

- ECB bo dovolila grški vladi, da izda za dve milijarde evrov kratkoročnih državnih obveznic,

- te obveznice bodo kupile grške banke in jih zastavile pri IMF in ECB za sveži denar,

- v zameno za pomoč bo Grčija izvedla reforme, za katere se je pred dvema tednoma dogovorila na kriznem sestanku v Berlinu. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je po zasedanju dejal, da je dogovor vedno mogoče doseči in podaljšati ta program, a na potezi je Grčija. Evroskupina obžaluje pomanjkanje napredka in Grčiji posreduje odločno sporočilo, naj resno sodeluje v pogajanjih. Dogovora trenutno ni na vidiku, je še menil Dijsselbloem.

Mramor: Grčija mora skozi proces reform tako kot Slovenija Na zasedanju je sodeloval tudi slovenski finančni minister Dušan Mramor, ki je pred zasedanjem presodil, da so možnosti za dogovor Grčije in posojilodajalcev o reformah v zameno za nadaljnjo finančno pomoč do konca tega meseca majhne. Mramorjevo sporočilo Grčiji je sicer enako kot vselej od februarja: pripravljeni smo na določene kompromise, a Grčija mora skozi proces strukturnih sprememb, kot so šle vse države, tudi Slovenija, v obdobju krize.

Če Grčija konec meseca ne bi poravnala finančnih obveznosti do IMF, bi imelo to po ministrovih besedah za Slovenijo posredne posledice – poslabšanje pogojev financiranja na svetovnih trgih, ker bi se obrestne mere zaradi večjih tveganj nadalje zviševale. "To pa za Slovenijo ne pomeni, da bo izgubila sredstva iz posojila, ki ga je neposredno dala Grčiji, ker ta se začnejo odplačevati šele čez deset let," je pojasnil minister in dodal, da je v celoti finančne posledice za Slovenijo v tem primeru trenutno težko oceniti.