Torek,
20. 8. 2013,
12.21

Osveženo pred

3 leta, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

koruza

Torek, 20. 8. 2013, 12.21

3 leta, 4 mesece

Gensko spremenjena koruza na evropskih njivah

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
SmartStaks je koruza, ki je odporna proti herbicidom in škodljivcem. Žal nima nobene zveze z naravo, saj so jo ustvarili v laboratorijih Monsanta, od oktobra dalje pa bo dovoljena tudi v Evropi.

Čeprav ima laboratorijska koruza v Evropi mnogo nasprotnikov, je po mnenju Evropske komisije koruza nesporna. Po podpisanem trgovinskem sporazumu med ZDA in Evropo bo ameriško podjetje Monsanto lahko tudi v Evropi prodajalo svojo laboratorijsko ustvarjeno koruzo SmartStaks. Uradna odločitev naj bi bila sprejeta oktobra.

V Evropi je bila do zdaj genetsko spremenjena koruza tabu. SmartStaks je ustvarjen tako, da koruza sama ustvarja toksine, ki pobijejo mrčes, recimo koruznega molja, hkrati pa je odporna proti herbicidom za boj proti plevelu. Je to čudo znanosti ali hudičeva igrača? Mišljenja o tem so zelo različna.

Neznan dolgoročni vpliv V SmartStaksu je šest različnih gensko spremenjenih komponent. Niti ena med njimi pa ni dovolj znanstveno raziskana, trdijo borci za okolje. Prav tako ni dovolj raziskan vpliv, ki ga ima taka koruza na okolje. Koruza so sicer 90 dni testirali kot hrano za živali, toda Martha Mertens in nemške Zadruge za ekologijo trdijo, da to nikakor ni dovolj. "S tem so lahko le potrdili, da nima kratkotrajnih strupenih učinkov, nič pa se ne ve o dolgoročnih vplivih na okolje," meni okoljevarstvenica.

Ob tem opozarja na raziskavo francoskega znanstvenika Gilles-Érica Seralinija, ki je podgane dve leti hranil z gensko spremenjeno koruzo. Šele po tako dolgem času so se pokazali škodljivi učinki na zdravju živali. Izsledke te raziskave pa v večini zavračajo. "Poskusi gospoda Seralinija so brez vrednosti, ker se ni držal standardnih postopkov in ker podgane niso primerne živali za tovrstne eksperimente," je za DW dejal Christoph Tebbe z Inštituta za biološko različnost in član Odbora za gensko spremenjene organizme pri Evropski agenciji za hrano.

Bakterija ni nevarna za ljudi Priznava pa, da kratkotrajne raziskave SmartStaksa ne morejo dati zadovoljivih odgovorov o dolgoročnih vplivih gensko spremenjene koruze. Prav zato je Evropska skupnost uvedla dodaten nadzor koruze tudi po tem, ko bo že uvedena na evropsko tržišče. Tebbe je ob tem spomnil, da se določene komponente razvpite Monsantove koruze že uporabljajo za hrano živine v Evropi ter da do zdaj niso opazili nobenih negativnih posledic.

Kritiki pa opozarjajo tudi nevarnost, da bi se gensko spremenjena koruza v okolju spontano križala z drugimi rastlinami, pri tem pa bi nastale neznane in nepredvidljive sorte. "Te nevarnosti v Nemčiji ni," trdi Tebde: "Ta koruza tu nima partnerja za križanje. Tudi sicer lahko to preprečimo tako, da so polja z gensko spremenjeno koruzo nekoliko oddaljena od drugih polj."

Monsantova koruza se proti škodljivcem bori tako, da tvori protein, ki se v naravi pojavlja kot bakterija Bacillus thurigiensis. Znanstveniki so prepričani, da ni nevarnosti, da bi to koruzno biološko orožje napadlo tudi človeka. "Ta protein se veže na črevesje insektov, ne pa na ljudi ali živali, ki se hranijo s tako koruzo. Poleg tega bi se v človeškem želodcu protein v hipu razgradil," je dejal Tebde. V Nemčiji je sicer tudi v biološki proizvodnji dovoljena uporaba proteinov proti žuželkam.

Vpliv na kmetijstvo Poleg medicinskih in znanstvenih dilem pa se pojavlja tudi vprašanje vpliva na kmetijstvo. "Pojavili se bodo družbeno-ekonomski problemi," trdi Harald Ebner, ki je v stranki Zelenih zadolžen za gensko tehnologijo v kmetijstvu: "Če želimo, da bo kmetijstvo obstalo brez genetsko spremenjenih rastlin, se bo cena proizvodnje dvignila. Seveda bo ceneje pridelovati gensko spremenjeno koruzo."

Na velikih kmetijskih površinah Severne Amerike, Indije in Avstralije so gensko spremenjene rastline že dolgo vsakdanje. V Evropi pa je drugače. Čeprav je dovoljeno 50 gensko spremenjenih živil, sta za pridelavo dovoljeni le dve gensko spremenjeni rastlini. Zato je dovoljenje za setev gensko spremenjene koruze naletelo na velik odpor, predvsem v Nemčiji in Franciji.

Tudi Monsanto je postal osovraženi simbol genetsko spremenjene hrane. Ne glede na to se bo z dovoljenjem Evropske komisije SmartStaks do konca leta pojavil tudi na evropskih njivah. Posamezne države ga sicer lahko prepovedo, a le če dokažejo "„ogrožanje nacionalne varnosti". Kar pa je v primeru super koruze težko dokazljivo.