Evroskupina odobrila naslednji obrok posojila Grčiji

Višina tokratnega izplačila s strani držav z evrom je 8,7 milijarde evrov, slovenski prispevek pa 26,5 milijona evrov. Celotna peta tranša posojila sicer znaša 12 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa naj bi izplačilo preostalih 3,3 milijarde evrov sredstev odobril v naslednjih dneh. Omenja se, da naj bi to storil 8. julija. Finančni ministri pozdravili napredek Grčije Kot so sporočili z ministrstva za finance, so finančni ministri članic območja evra pozdravili napredek Grčije pri izvajanju priporočil Evropske komisije, Evropske centralne banke in IMF. Velik napredek je bil po njihovih ugotovitvah narejen s sprejetjem zakonov o javnofinančnem prilagajanju in privatizaciji s skupnim finančnim učinkom dobrih 78 milijard evrov ta teden v grškem parlamentu. Grška opozicija je doslej ukrepom nasprotovala Ministri so v luči političnih in socialnih napetosti v Grčiji ob sprejemanju dodatnih bolečih varčevalnih in strukturnih ukrepov vse politične stranke pozvali, naj podprejo glavne cilje in ključne ukrepe sprejetega programa javnofinančnega in ekonomskega prilagajanja ter s tem zagotovijo njegovo hitro in dosledno izvajanje. Grška opozicija je doslej ukrepom nasprotovala.

Podobne ukrepe so izvedli že leta 2009 in 2010 Grčija je sicer v letih 2009 in 2010 že izvedla ukrepe za zniževanje javnofinančnega primanjkljaja v skupni dinamiki 16,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Letos bo izvedla ukrepe v skupni vrednosti 2,8 odstotka BDP.

Na podlagi teh ugotovitev in na podlagi analize vzdržnosti javnega dolga Grčije je evroskupina potrdila, da bo Grčija lahko peto tranšo iz obstoječega ad hoc mehanizma pomoči državi lahko črpala do 15. julija. To naj bi državo vsaj kratkoročno obvarovalo pred razglasitvijo delne nesposobnosti poravnavanja obveznosti oz. pred t.i. defaultom.

Slovaška, Portugalska in Irska ne sodelujejo v pomoči Slovenija bo pri izplačilu pete tranše posojila sodelovala v višini 26,5 milijona evrov. V izplačilu sicer ne sodelujejo Slovaška, ki se je odločila, da v mehanizmu ne bo sodelovala, in Portugalska ter Irska, ki prejemata pomoč držav z evrom iz začasnega mehanizma za stabilnost evra.

Slovenija naj bi za Grčijo namenila 387,8 mio evrov Slovenija naj bi sicer v skladu z zakonom o pomoči Grčiji v okviru mehanizma, ki do maja 2013 predvideva 110 milijard evrov pomoči (80 milijard od držav z evrom in 30 milijard s strani IMF), prispevala 387,8 milijona evrov. Slovenija je doslej sodelovala v treh tranšah posojila Grčiji. V drugi je prispevala 102,8 milijona, v tretji 32,4 milijona, v četrti tranši marca letos pa 71,8 milijona evrov.

Grčija je povsem izgubila zaupanje vlagateljev V okviru lani dogovorjenega mehanizma za finančno pomoč Grčiji so države z evrom do pete tranše že izplačale 38,4 milijarde evrov, IMF pa okoli 14,6 milijarde evrov. Po izplačilu pete tranše bo tako v mehanizmu za pomoč Grčiji pri soočanju z velikanskim dolžniškim bremenom na voljo še 45 milijard evrov. Vendar pa je že pred časom postalo jasno, da se Grčija po izteku mehanizma maja 2013 po nova sredstva še ne bo uspela vrniti na finančne trge, saj je povsem izgubila zaupanje vlagateljev, bonitetne agencije pa so oceno za grški dolg znižale na raven ničvrednosti.

Dodatni paket pomoči? Države z evrom so se tako že začele pogovarjati o dodatnem paketu pomoči Grčiji, ki naj bi znašal približno toliko kot prvi, v njem pa naj bi z refinanciranjem grškega dolga sodelovali tudi zasebni upniki. Doslej so pripravljenost že izkazale nemške in francoske banke, ki so med največjimi upniki v zasebnem sektorju.

Evroskupina je želela doseči čim večji napredek na predvidenem izrednem zasedanju evroskupine v nedeljo, ki pa je bilo odpovedano, saj naj bi bilo glede dodatne pomoči še preveč odprtih vprašanj.

Grčiji bi lahko pomagal tudi zasebni sektor Evroskupina je pozdravila aktivnosti zasebnega sektorja, ki naj bi prostovoljno in v lastni organizaciji v Grčijo reinvestirali velik del prihodkov od dospelih obveznic. Natančnejši način in obseg sodelovanja zasebnega sektorja in dodatno financiranje iz javnih virov, tokrat iz okrepljenega začasnega mehanizma za stabilnost evra, bo evroskupina v sodelovanju z zasebnimi upniki tako opredelila v naslednjih tednih, najverjetneje pa končne odločitve ni pričakovati pred septembrom.

Evroskupina je v izjavi po telekonferenci grškim oblastem podala jasno sporočilo, da bo dodatni večletni paket pomoči odvisen predvsem od nadaljnje trdne zavezanosti k izvajanju javnofinančne konsolidacije, ambicioznih in konkretnih strukturnih reform za okrepitev močno šepajoče konkurenčnosti grškega gospodarstva in privatizacijskega načrta, težkega 50 milijard evrov.

Paket pomoči bo tako spremljala obsežna tehnična pomoč Evropske komisije in članic območja z evrom pri izvajanju nujnih ukrepov za preobrazbo grškega gospodarstva in javnih financ te najbolj ranljive članice območja evra.

"Odločitev krepi mednarodno verodostojnost Grčije" Grški finančni minister Evangelos Venizelos je že dejal, da odločitev krepi mednarodno verodostojnost Grčije, čeprav vsaj med ekonomisti še vedno prevladuje ocena, da se Grčiji brez prestrukturiranja in delnega odpisa dolga ne bo uspelo izkopati iz dolžniških težav.

Javni dolg države naj bi dosegel 350 milijard evrov Javni dolg naj bi letos dosegel 350 milijard evrov oz. 160 odstotkov BDP, država pa se zaradi bolečih ukrepov še ni uspela izkopati iz gospodarske krize.