Evropa z veseljem deli vizume bogatašem

Bogatim Kitajcem, Arabcem in Rusom se ni treba bati, da bodo na poti do dovoljenja za prebivanje v kakšni evropski državi umrli v razbitinah čolna globoko na dnu Sredozemskega morja. Najhuje, kar se jim lahko zgodi, je, da morajo čakati v vrsti pred uradom. Na primer v Latviji. Po poročanju nemške revije Der Spiegel je že ob osmih zjutraj vrsta pred imigracijsko pisarno v Rigi. V vrsti se drenjajo premožni Rusi, Kazahstanci, Čečeni, njihovi odvetniki in svetovalci, vsi oboroženi s papirji o nakupu nepremičnin. Nekateri izmed njih so šele nekaj ur lastniki nepremičnin v Latviji, a se jim že mudi z urejanjem dovoljenj za prebivanje. Številni med njimi so prvič v Rigi, večina zgolj v tranzitu. Vse, kar želijo, je dovoljenje za začasno prebivanje, vstopnico v srednjo Evropo.

Prav dovoljenje za prebivanje je glavna privlačnost, ki tujce premami v nakup nepremičnine v Latviji. Večina jih v tej državi ne namerava živeti. Toda vsakdo, ki kupi nepremičnino za vsaj 71 tisoč evrov na podeželju in 100 tisoč evrov v mestu, dobi petletno dovoljenje za prebivanje. Kar pomeni neovirano potovanje po 26 državah Schengenskega sporazuma. Latvijska vlada se je za to potezo odločila, da bi oživila nepremičninski trg.

Dvojna evropska morala Latviji so sledile tudi druge evropske države. V Grčiji, Španiji, na Madžarskem in Cipru je mogoče z denarjem kupiti dovoljenje za prebivanje. Države sicer trdijo, da s tem poskušajo pomagati svojemu gospodarstvu, a dejstvo je, da se z nekaj deset tisoč evri lahko prelisiči sicer striktne evropske vizumske in azilne zakone. Tragedija pri Lampedusi je tako le še en opomnik dvojne morale evropskih držav, kar zadeva podeljevanje vizumov.

Trdnjava Evropa se z vsem mogočim pravnim orožjem brani revnih beguncev, ki iščejo boljše življenje. Po podatkih agencije za begunce Združenih narodov je od začetka leta 2011 v Sredozemskem morju izginilo najmanj dva tisoč ljudi. Istočasno pa vlade nekaterih evropskih držav bogatim tujcem odpirajo stranska vrata in jim v zameno za evre podarjajo vizume.

"To je naravnost cinično," je za Spiegel dejal Karl Kopp, vodja evropske pisarne organizacije za pravice beguncev Pro Asyl: "Resnične begunce z vsemi sredstvi izganjajo, tisti, ki imajo dovolj denarja, pa dobijo zastonj karto."

V Španiji dovoljenje za pol milijona Med evropskimi državami, ki podelijo vizum za prebivanje v primeru nakupa nepremičnin, ima najvišjo ceno Španija, ki po novem, pred dobrim tednom sprejetem zakonu zahteva nakup nepremičnine v vrednosti najmanj pol milijona evrov. Kljub visoki ceni španski nepremičninski agenti upajo na vsaj 300 tisoč novih kupcev. Po petih letih začasnega vizuma jim obljubljajo njegovo podaljšanje, če pa so v državi resnično bivali več kot 183 dni, lahko celo zaprosijo za dovoljenje za stalno prebivanje. Poleg tega vizum za prebivanje dobijo tudi zakonci in otroci.

Pol milijona evrov je tudi cena, ki jo mora plačati vlagatelj na Portugalskem, da dobi tako imenovani zlati vizum, kot ga imenujejo domačini, ki omogoča najmanj dve leti prebivanja z možnostjo podaljšanja.

V Grčiji je potrebna manjša naložba. Vsakdo, ki kupi nepremičnino za 250 tisoč evrov, lahko dobi dovoljenje za bivanje, a z omejitvami, da lahko v drugih državah Schengena bivajo le 90 dni vsakih šest mesecev. A ker med državami ni več mej, tega nihče ne more nadzirati.

Za politiko prodaje dovoljenj za prebivanje se je odločila tudi Madžarska, čeprav njihova trenutna desničarska vlada raje vidi, da v državi ni tujcev. A denar je denar in zato so julija uvedli Obveznico z dovoljenjem za prebivanje. Za 250 tisoč evrov lahko tujci kupijo državno obveznico, s katero si zagotovijo dovoljenje za bivanje. Toda poleg tega morajo vsaj še 40 tisoč evrov nakazati na dvomljive vladne račune v davčnih oazah, kot so Kajmanski otoki in Ciper, z namenom posredovanja pri transakciji nakupa obveznice.

Latvijci zaslužili 600 milijonov "S takimi ponudbami Evropa izgublja kredibilnost," je opozorila Birgit Sippel, članica nemške stranke SPD in njihova predstavnica za vprašanja migracijske politike: "Toda to dogajanje ima posledice po vsej Evropi. Nikakor ne moremo privoliti v to, da pridobitev dovoljenja za prebivanje z vsemi silami onemogočamo eni skupini ljudi, medtem ko drugim brez omejitev dovoljujemo potovanje po vseh državah Schengena."

Nihče od novih latvijskih prebivalcev ne ostane dolgo v državi. Po raziskavah vladne imigracijske službe jih niti ena petine ne ostane v Latviji. Večina jih novo nepremičnino nemudoma odda ali pa jo celo pustijo prazno ter se preselijo v Francijo, Avstrijo, Nemčijo.

Toda klub temu je latvijska vlada zadovoljna. S to odločitvijo so v državo pridobili okoli 600 milijonov evrov in oživili so nepremičninski trg. Pa naj bo to etično in pravično ali ne. Na evropske meje pa trkajo tisoči sirijskih beguncev brez centa v žepu.