EU pripravlja stresne teste za 143 nukleark

Zajemali bodo naravne nesreče in nesreče, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer strmoglavljanje letal. Najbolj sporno vprašanje so bili teroristični napadi, ki niso v celoti vključeni v teste.

Dogovor sta po intenzivnih pogajanjih dosegli Evropska komisija in skupina evropskih regulatorjev za jedrsko varnost, ki zastopa 27 neodvisnih nacionalnih organov, pristojnih za jedrsko varnost, in ji predseduje direktor slovenske uprave za jedrsko varnost Andrej Stritar.

Jedrske elektrarne ima 14 članic EU Pri stresnih testih gre za celovito oceno tveganja in varnosti 143 jedrskih elektrarn v EU. Jedrske elektrarne ima 14 članic EU, tudi Slovenija. K sodelovanju bodo povabljene tudi sosednje države Hrvaška, Turčija, Rusija, Ukrajina, Armenija in Švica.

Kaj bodo zajemali testi? Testi bodo zajemali preverjanje varnosti v primeru naravnih dogodkov: poplav ob rekah ali morjih, na primer Atlantiku z možnostjo cunamija, potresov, skrajnega mraza ali vročine in kombinacijo različnih naravnih pojavov, je pojasnil komisar za energijo Günther Oettinger.

Druga vrsta preverjanja se nanaša na preverjanje tehnične pripravljenosti na soočanje s posledicami nesreč, na primer kako varni in stabilni so hladilni sistemi in oskrba z elektriko.

Kakšna je varnost v primeru človeške napake? Tretja vrsta preverjanja pa so dogodki, ki jih povzroča človeški dejavnik, na primer zagotavljanje ustreznega obratovanja, krizni načrti za preprečevanje resnih katastrof in zagotavljanje varnosti v primeru zunanjih dogodkov, na primer strmoglavljenja letala.

Testov za primer terorističnega napada ne bo Komisar Oettinger je pojasnil, da zagotavljanje varnosti v primeru terorističnih napadov ni v delovni pristojnosti nacionalnih regulatorjev za zagotavljanje jedrske varnosti, zato na tej točki stresni testi določenih nalog ne morejo prevzeti.

Stritar je povedal, da so zadovoljni, ker so dosegli, kar so želeli, torej da so stresni testi opredeljeni tako, kot se upravnim organom zdi, da morajo biti, in ker so se izognili kakršnim koli političnim pritiskom in tako politične želje ne bodo vplivale na njihovo izvajanje.

V povezavi s terorističnimi napadi je Stritar pojasnil, da je dogovorjeno, da bodo nacionalni regulatorji za jedrsko varnost analizirali tudi posledice takih dogodkov, ne morejo pa se ukvarjati z vzroki za take dogodke in njihovim preprečevanjem.

Tako ima Evropska komisija sedaj po Stritarjevih besedah nalogo, da vzpostavi delovno skupino, ki bo delala na tem. Za to so po njegovih navedbah odgovorni notranja ministrstva, civilna zaščita, vojska, tajne službe oziroma vsi, ki se ukvarjajo s krizno infrastrukturo.

Pri nas preverjali varnost pred potresom in poplavami Stritar je še povedal, da priprave na stresne teste večinoma že potekajo, tudi v Sloveniji, kjer je treba preveriti predvsem varnost pred potresom in poplavami ter v primeru ustavitve oskrbe z vodo in nesreč vlakov ter letal.

Varnost v Neku vedno bolj krepijo Stritar je z ukrepanjem uprave Nuklearne elektrarne Krško zadovoljen, saj so zastavili že celo vrsto analiz in konkretnih izboljšav, pri katerih gre po njegovih besedah za razmeroma preproste in poceni investicije, ki bodo še okrepile varnost Neka.

Testi sestavljeni iz treh stopenj Stresni testi bodo zajemali tri stopnje: predhodno oceno z vprašalnikom, ki ga bodo izpolnili upravljavci elektrarne, nacionalno poročilo, ki ga bo pripravil nacionalni regulativni organ, in medsebojne preglede nacionalnih poročil v multinacionalnih ekipah.

Komisar Oettinger je danes v Bruslju izrecno poudaril, da stresni testi ne morejo avtomatsko privesti do izklopa nuklearke.

EU se je za stresne teste odločila po nesreči v japonski jedrski elektrarni Fukušima. Cilj je zagotoviti najvišje varnostne standarde za jedrske elektrarne na svetu in preprečiti, da bi se podobna katastrofa zgodila v EU. Končni rezultati medsebojnih pregledov bodo znani do konca aprila 2012.