Finančni ministri EU so izmenjali ocene stroškov begunske krize. "Številke so zaskrbljujoče. O njih ne bi želel govoriti, ker so zelo približne, so pa izjemno visoke," je dejal minister Dušan Mramor.
Migracije niso bile tema dvodnevnega neformalnega zasedanja finančnih ministrov v Luksemburgu, a kljub temu je ta problematika tako pereča, da se je večkrat pojavila v pogovorih o drugih temah, tudi z vidika finančnih in ekonomskih posledic, ki so lahko negativne ali pozitivne, je pojasnil finančni minister Dušan Mramor.
Pozitivne ali negativne posledice
Begunska kriza lahko ima po ministrovih besedah pozitivne posledice zlasti za finančno trdne države s hitro starajočim se prebivalstvom, kot je Nemčija, saj so begunci, ki prihajajo, v glavnem mlajši. V tem primeru je to lahko dobra investicija v prihodnost, je ocenil. Teže pa je za države, ki imajo demografske probleme, a so šele v procesu fiskalne konsolidacije ter pod pritiski, naj zmanjšajo primanjkljaj in dolg. Med temi je tudi Slovenija, tako da je ta izziv po Mramorjevih besedah za našo državo prišel tri ali štiri leta prezgodaj.
Pri načrtovanju proračuna bodo imeli v mislih tudi begunce
Finančni ministri sicer niso imeli vodene razprave o stroških begunske krize, ki bi temeljila na resni analizi, so si pa izmenjali izkušnje in ocene. Slovenskega ministra je zanimalo zlasti, kolikšni so stroški v različnih situacijah, na primer če begunci ostanejo v državi ali če jo le prečkajo. Skušali so pridobiti ocene finančnih ministrstev posameznih držav, ki so izpostavljene tokovom beguncev, je pojasnil Mramor in izrecno izpostavil, da so sicer tudi to samo ocene. "Številke so zaskrbljujoče. Ne bi želel o njih govoriti, ker so zelo približne, so pa izjemno visoke," je dejal Mramor in dodal, da bodo te informacije uporabili pri načrtovanju proračuna za leti 2016 in 2017 ter se pripravili tudi, če tok beguncev pride v Slovenijo letos.
2
