Črpanje nafte bi ogrozilo Jadran

"Če bi bil Jadran le hrvaško morje, bi tudi nasprotoval iskanju nafte in plina. Toda Italijani vrtajo na tisočih mestih in če bi našli nafto, mislite, da bi nas vprašali za dovoljenje za črpanje?" je pred nekaj dnevi v oddaji Javna stvar na HTV dejal predsednik hrvaške vlade Zoran Milanović.

Le nekaj dni pred tem so se pred Šibenikom na morju pojavili veliki naftni madeži. Sicer niso prišli iz vrtin, temveč iz tovarn na obali, a to je bilo dovolj, da so ekologi ponovno zagnali vik in krik ob napovedih, da bodo v Jadranu črpali nafto. "S tem ogrožamo dve najbolj vitalni veji hrvaškega gospodarstva, od katerih Hrvaška živi, turizem in ribištvo. In to s projekti, od katerih bi Hrvaška na koncu dobila le drobtinice," je za šibeniški portal.hr opozoril ekolog Vjeran Piršić.

Tri milijarde sodčkov nafte na dnu Jadrana? Zgodba o jadranski nafti je sicer stara že nekaj let, a je letos ponovno zaživela. V začetku leta je hrvaški minister za gospodarstvo pretirano napovedal, da bo "Hrvaška kmalu postala mala Norveška". Do tega so ga pripeljali rezultati spektrogramskih raziskovanj v Jadranu, ki jih je opravilo norveško podjetje. Po petih mesecih snemanja jadranskega dna so ugotovili, da "posnetki nakazujejo, da so potencialna najdišča nafte in plina vzdolž celotne jadranske obale". Tako je za Slobodno Dalmacijo zatrdil Norvežan Rune Eng. Dejal pa je še, da je težko ugotoviti, kolikšne so zaloge nafte in plina. Ugiba se, da se na dnu skriva celo tri milijarde sodčkov nafte.

To je verjetno najbolj optimistična ocena, zaradi katere so hrvaški politiki že začeli izjavljati, da bo Hrvaška mala Norveška, da bodo obogateli z nafto in podobno. Napovedali so tudi, da bo v prihodnjih petih letih v raziskave in črpanje nafte na Jadranu vloženih vsaj dve in pol milijarde dolarjev, o hrvaškem naftnem čudežu pa je pisal tudi Financial Times.

Za koncesijo se bojujejo Exxon, Gazprom, Total

Jadranska nafta naj bi bila sicer malo slabše kakovosti, a zaradi majhnih globin morja zanimiva za črpanje, saj bi bilo to tehnično manj zahtevno. Hrvaška je nemudoma po objavi podatkov o raziskavah razpisala natečaj za podelitev koncesij. Čeprav se bo natečaj končal šele v začetku prihodnjega meseca, so se nanj odzvala vsa največja naftna podjetja. Med njimi so Exxon, ruska Gazprom in Lukoil, italijanska Edison in Enel, francoski Total, Turkish Petroleum in drugi.

Hrvaška trenutno z lastnim plinom pokriva 65 odstotkov porabe, z nafto pa le 13 odstotkov, zato upajo, da bodo s črpanjem na Jadranu povečali naftno samozadostnost. Če so podatki o količini nafte točni, potem bi imela Hrvaška dovolj nafte za prihodnjih sto let svoje porabe. "Glede na eksploatacijo na italijanski strani vidimo, da je tam za deset odstotkov več naftnih ploščadi kot na Hrvaškem, torej bi lahko Hrvaška v nekaj letih postala celo izvoznica plina, hkrati pa bi zadovoljili svoje naftne potrebe," so za index.hr dejali na hrvaškem gospodarskem ministrstvu.

Da hrvaška vlada resno deluje v smeri črpanja in predelave nafte, govori tudi dejstvo, da je premier Zoran Milanović med obiskom Amerike resno začel lobirati, da bi rafineriji v Sisku in na Reki modernizirali. Rafineriji v Sisku sicer grozi zaprtje oziroma preureditev v logistični center. Neuradno naj bi se tudi dogovarjali za vlaganja ameriške korporacije ExxonMobil. Pomenljiv je bil tudi obisk Igorja Sečina, prvega človeka ruskega Rosnefta. Sprejeli so ga vsi najvišji hrvaški politiki, zanimal pa naj bi se tako za rafinerije kot skladišča in potencialne vrtine.

Za nafto so vedeli že prej Takoj po objavi podatkov o naftnih zalogah in namerah črpanja nafte so se oglasili nasprotniki črpanja. Za začetek so naftni strokovnjaki opozarjali, da podatki o nafti v Jadranu niso novi. V 70. letih so na Jadranu naredili 98 vrtin, a le v eni so našli sledi nafte.

Naftni geolog Stanko Kadija je za Jutarnji list opozoril, da po dostopnih podatkih tudi glede na nove posnetke, ki so jih naredili Norvežani, ni mogoče sklepati, da se v globinah nahajata nafta in plin, ki bi ju bilo mogoče komercialno eksploatirati.

Še bolj so zaskrbljeni okoljevarstveniki. Črpanju nafte nasprotuje tudi stranka OraH. "Črpanje nafte v Jadranu bi bilo zelo nevarno, saj je Jadransko morje krhek ekosistem, ker je zaprto in nizko," je večkrat ponovila predsednica trajnostne stranke Mirela Holy.

Peticija proti črpanju Kako krhek je ekosistem Jadrana, priča tudi incident iz leta 1979, ko so nafto iskali v okolici Brača. Iz vrtine so začeli izhajati nevarni plini in evakuirati so morali vse prebivalce kraja Milne na Braču. Med najbolj obetavnimi mesti za nafto in plin naj bi bila tudi zdaj nahajališča v okolici Brača.

Na nevarnost so opozorili tudi v mednarodni organizaciji Ocean Care. Še bolj odločni pa so Dalmatinci. Organizirali so se v skupnost na Facbooku Zveza za ohranitev čistega Jadrana (CASA), prek katere se zavzemajo za javno razpravo o črpanju nafte v Jadranu, saj trdijo, da je 95 odstotkov Hrvatov proti črpanju nafte. "Črpanje nafte na Jadranu bi bil samomor za hrvaški turizem in Jadran," so prepričani v zvezi, kjer so organizirali podpisovanje peticije proti črpanju nafte v Jadranu.