Copatna mrzlica

Ta razkorak me je večkrat postavil v samo središče komedije.

Vse življenje sem poslušala mamin soprano, v katerem je narekovala standard, po katerem mora biti očiščeno naše stanovanje: "Stanovanje mora biti tako čisto, da lahko večerjamo na tleh." Mamini motivacijski prijemi zame niso imeli nobenega smisla, saj smo se ves čas razvajali s pohištvenim nadstandardom stolov in miz. Spomin na te dni je bil takoj ob prihodu v Slovenijo hitro osvežen, t. i. copatna mrzlica pa je bila začetek mojega kulturnega šoka.

Ko je nošenje copat španska vas Prvega srečanja s taščo človek nikoli ne pozabi – to je pomembnejše od vsakega razgovora za službo ali sodne obravnave. V bistvu združuje kakovosti obeh, zato se jasno spominjam svoje živčnosti in skrbi glede tega, kakšen vtis bom naredila na osebo, ki združuje vse veje oblasti. Nenavadno, a vse skrbi so izpuhtele v trenutku, ko je odprla vrata in mi ponudila čudovit par copat. Moje presenečenje je bilo primerljivo s pogledom divjadi na avtocesti na bližajoče se vozilo in vsaj tako zgovorno: gospa tašča se je zavedla, da je zame nošenje copat španska vas. Posebej to velja za kičaste izdelke, ki bolj spominjajo na ravnokar umrlega glodavca.

Kljub dejstvu, da copate ponujajo domače udobje, ponavadi po stanovanju hodimo enako kot zunaj njega, obuti. Lahko da upravičeno, saj večino španskih domovanj na tleh krasijo ploščice in ne ostanki še včeraj razbohotenega pragozda. Morda si ne želimo priznati, da nismo ravno sterilni, morda pa smo zgolj malce leni, kdo ve.

Dilema: smrdljive noge ali čisto stanovanje? Resnici na ljubo sem zgrožena nad možnostjo, da bi se moral kakšen gost v mojem španskem domovanju sredi poletja pri 40 stopinjah Celzija sezuti. Nikakor si ne bi želela biti razdvojena med skrbjo ali bo moje – po maminih navodilih očiščeno – stanovanje umazano ali me bodo pokončali strupeni plini surovo smrdečih nog.

Zanimive so kulturne razlike – kar je za Slovence teroristični napad na njihove higienske standarde, je za kakšno drugo kulturo zgolj znak spoštovanja ali vraževerja. Na japonskem se ljudje ob vsakem vstopu v domovanje sezujejo, ker verujejo, da čevlji s seboj nosijo slabo energijo z ulice – nekaj, česar si v svojem domu nihče ne želi.

Pravi Slovenec nosi copate Kulturne razlike v nošenju copat med Slovenijo in Španijo pa niso prisotne zgolj v domačem okolju, saj segajo tudi v akademsko in poklicno sfero. Da bi španski otroci nosili copate v šoli ali da bi jih odrasli nosili med službo po pisarnah, je za Špance enakovredno poletu na Jupiter. Če bi na primer v pisarni naleteli na šefa, ki se sprehaja v copatah, bi nemudoma poiskali najverjetnejšo razlago: prestaja zoprno ločitev, revež se je pozabil obuti, ko je šel v službo, ali zdravljenje očitno ne napreduje.

Kakorkoli že, po letu življenja v Sloveniji ugotavljam, da to zahteva vsaj en par nenavadno dolgočasnih copat (najbolje, da so sivi ali modri s črtastim robom). Imeti take copate – ne pa plezati na Triglav – pomeni biti pravi Slovenec.