Ceta - zlo ali korist?

Po tem, ko je vlada belgijske regije Valonije v četrtek zvečer zavrnila tudi najnovejši kompromisni predlog gospodarskega in trgovinskega sporazuma med Evropsko unijo in Kanado, se morajo Belgijci danes odločiti, ali ga bodo vendarle sprejeli ali ne. To bo znano po telefonskem pogovoru med predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in kanadskim premierjem Justinom Trudeaujem.

Belgijska zvezna vlada za podpis potrebuje privolitev vseh petih regionalnih parlamentov. Če sporazuma ne bo podprla, bo za četrtek načrtovani vrh EU-Kanada in s tem tudi podpis sporazuma odložen.

Preberite še:

Veste, kaj je Ceta in kaj prinaša?

Tudi brez TTIP bodo slaba podjetja propadla

Medtem ko Evropska komisija sporazum močno zagovarja, ker naj bi povečal blagovno menjavo in neposredna vlaganja med Evropsko unijo in Kanado, sporazumu odločno nasprotujejo mnoge nevladne organizacije, zlasti s področja varstva okolja in sociale, stranke Zelenih in opozarjajo na škodljive posledice, ki naj bi jih dogovor prinesel.

Za mnenje smo povprašali ekonomista Črta Kostevca, ter evropska poslanca Igorja Šoltesa in Romano Tomc.

Enake kritike kot pri Ceti se pojavljajo tudi glede prostotrgovinskega sporazuma med EU in ZDA, imenovanega TTIP. Foto: Reuters

"Ceta je sporazum, ki je napisan pod taktirko kapitala"

Igor Šoltes, evroposlanec Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze

"S pristankom na Ceto na stežaj odpiramo vrata zniževanju naših standardov na področju varstva okolja, sociale, prehrane, delavskih pravic in javnih dobrin.

Eno največjih spornih točk sporazuma predstavlja mehanizem ICS oziroma t. i. mednarodna arbitražna sodišča, ki tujim vlagateljem (zgolj in samo njim) dajejo pravico, da zaobidejo pravni sistem v državi in izpodbijajo odločitve države, ko jim te niso po godu.

Korporacije bi lahko tako tožile države zaradi na primer naprednejše ali po mnenju investitorjev preveč stroge zakonodaje, ki ne bi bila v skladu z njihovimi interesi. Korporacije so na tak način do zdaj po svetu zaslužile že ogromne večmilijonske zneske za odškodnine, ki gredo seveda vedno iz proračunskega javnega denarja.
Foto: Ana Kovač
Izjemno me skrbi tudi vpliv na evropsko in s tem tudi na slovensko kmetijstvo, ki bo v primeru sprejema Cete zelo na udaru. Na evropski trg bomo dobili manj kakovostno in manj varno hrano, ki bo predstavljala nelojalno konkurenco našim kmetom, ki bi težko konkurirali velikim industrijskim kanadskim kmetijam, ki dajejo prednost čim nižjim cenam na račun kakovosti in zdravja. Nobena skrivnost ni, da je Kanada tudi tretja največja proizvajalka gensko spremenjenih organizmov na svetu, do teh pa smo Evropejci upravičeno zadržani.

V zadnjih dneh pa sem zelo kritičen tudi do naglice in pritiskov, s katerimi se na vsak način želi doseči čimprejšnji podpis sporazuma, in to kljub množičnemu nasprotovanju javnosti po vsej Evropi, kar je zares nedopustno. Pri tem se na vrat na nos oblikujejo dodatne izjave, ki naj bi na nekaj straneh odpravile vse pomanjkljivosti 1600 strani dolgega in kompleksnega sporazuma, ob vsem tem pa je pravni status teh izjav zelo vprašljiv.

Zato se bojim, da nas takšni poskusi v zadnjem hipu, katerih namen je predvsem pomiriti javnost, ne bodo obvarovali pred tveganji, ki jih prinaša Ceta, in ne zmanjšujejo groženj za naše človekove pravice, varstvo okolja, delavske in socialne standarde, javne dobrine in varnost naše hrane."

Obseg trgovanja med Kanado in EU je v letu 2015 dosegel 63,5 milijarde evrov. Pri uvozu v Slovenijo izstopajo zrakoplovi, pri izvozu pa farmacevtski izdelki. Foto: Matej Povše

"Vsi argumenti govorijo za to, da je trgovinska menjava dobra stvar"

Romana Tomc, evroposlanka Evropske ljudske stranke

"Strahovi glede prevlade multinacionalk so neutemeljeni. Res je, da bodo vlagatelji lahko tožili države, a le pod določenimi pogoji. Gre zato, da nobena država ne sme uvesti ukrepov, s katerimi bi v neenakopraven položaj spravila tuje vlagatelje. Ti ukrepi so zelo natančno navedeni. Tako tudi mora biti. Protekcionizem in monopoli odpadejo.

Velike korporacije bodo preživele s Ceto ali brez nje. Pomagati moramo majhnim podjetjem. Ta bodo s Ceto imela večje možnosti. Pa ne govorimo samo o podjetjih, ampak tudi o posameznikih. Diploma s slovenske fakultete bo na primer avtomatično priznana tudi v Kanadi.
"Komisija ne hiti, proces ni od včeraj. Pogajanja so dolgo trajala, zdaj so končana, proces je treba dokončati." Foto: STA , Iz Kanade v Evropo ne bo prišel noben gensko spremenjeni organizem, če ni dovoljen z evropskimi zakoni. Imamo svoje standarde.

Poseben člen sporazuma pravi, da ima vsaka stran pravico, da zaščiti in ohrani svoje vodne vire. Nič v tem sporazumu ne zavezuje ene ali druge strani, da bi dovolila uporabo vode v komercialne namene. Grožnje, da bodo kanadske korporacije izkoriščale našo vodo, so rojene na krilih populizma.

Tudi pravila glede arbitražnega sodišča so zelo natančno določena. To ni "vaško sodišče" nekih naključno izbranih ljudi, ki bodo pod vplivom velikih korporacij sodili v njihov prid. Gre za resen sistem, pogoji za sodnike so jasno določeni. Zelo všeč mi je tudi, da bodo vsa sojenja javna, transparentna, kdorkoli bo lahko spremljal njihovo delo.

Način sprejemanja sporazuma, kakršnega imamo, pa je lahko zelo problematičen. Na ravni EU se je odvijal proces in sprejele so se odločitve. Ker morajo to potrjevati tudi nacionalni parlamenti, ni težko najti enega, ki bo proti. Razlogi Valoncev, na primer, so tako splošni, kot jih navajajo nasprotniki sporazuma v Sloveniji. Nasprotujeta tudi Romunija in Bolgarija – z vsebino Cete kot tako nimata nobenih težav, želita pa odpravo vizumov. To je neke vrste izsiljevanje.

Nasprotniki Cete so mnoge nevladne organizacije, ki pa niso enotne. Švedi so potrdili Ceto, čeprav je njihova vlada leva in v njej sodeluje tudi stranka Zelenih.

Vgrajeni so vsi varovalni mehanizmi. Zgodilo se ne bo nič, kar mi nočemo, da bi se nam zgodilo. Morda bodo pa kakšne žilne opornice zaradi večje konkurence cenejše."