Torek, 28. 4. 2020, 4.00
4 leta
Na trnih čakamo rešitev za epidemijo, ki pa je morda nemogoča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,72
43
Cepivo za novi koronavirus je trenutno najverjetneje ena najbolj zaželenih substanc na svetu. Največja farmacevtska podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem cepiv, sicer opozarjajo, da najverjetneje ne bo pripravljeno in preizkušeno vsaj do konca leta 2021.
Oči zaradi pandemije koronavirusa ohromelega sveta so trenutno uprte v številne znanstvenike, ki razvijajo cepivo za izkoreninjenje bolezni covid-19. Zagotovila, da bomo dobili učinkovito cepivo proti koronavirusu sars-cov-2, sicer ni. Do zdaj namreč še ni bilo narejeno cepivo, ki bi uspešno preprečevalo okužbe oziroma telesu pomagalo razviti dolgotrajno imunost proti kateremukoli koronavirusu.
"To bi lahko bila misija nemogoče"
Britanski epidemiolog Christopher Whitty, glavni svetovalec vlade Velike Britanije v času epidemije novega koronavirusa, je britanski parlament v petek opozoril na možnost, da bo razvoj učinkovitega cepiva za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom sars-cov-2 morda misija nemogoče.
Pričakovanja svetovne javnosti glede cepiva, ki bo iztrebilo novi koronavirus oziroma posamezniku, ki bo cepljen, zagotovilo imunost, zato ne smejo biti previsoka, je posvaril britanski zdravnik.
Christopher Whitty opozarja, da prebolevanje bolezni, ki jih povzročajo koronavirusi, ni enako nekaterim drugim virusnim obolenjem, na primer ošpicam, pri katerih okrevanje spremlja dolgoročna imunost.
Glavni razlog za skepticizem, pri katerem se Whittyju pridružujejo še nekateri drugi zdravniki, kot sta David Nabbaro, posebni odposlanec Svetovne zdravstvene organizacije za covid-19, in ameriška imunologinja Rachel Roper, je naše dosedanje znanje o koronavirusih in predvsem o cepivih zanje.
Do zdaj še nobeno farmacevtsko podjetje na svetu namreč ni dobilo blagoslova pristojnih organizacij, da na trg pošlje cepivo, ki bi ljudem učinkovito zagotavljalo imunost proti kateremukoli iz družine koronavirusov, kot so SARS, MERS ali sezonski koronavirusi, ki povzročajo simptome prehlada, kot na primer HCoV-OC43 in HCoV-HKU1.
David Nabbaro je pred dnevi dejal, da je razvoj cepiva za določene bolezni zelo zelo zahteven in da bo do nadaljnjega koronavirus morda treba obravnavati kot stalno prisotno grožnjo ter temu ustrezno prilagoditi naš življenjski slog.
Kot smo že poročali, znanstveniki trenutno še ne vedo, ali prebolevanje bolezni covid-19 prinaša naravno odpornost proti vnovični okužbi. Če se bo izkazalo, da ne oziroma da je naravna odpornost zelo kratkotrajna, razvoj cepiva sicer ne bo neizvedljiv, bo pa bolj zahteven. Iz več držav so namreč že poročali o primerih bolnikov, ki so preboleli covid-19 in se nato okužili znova.
Da trenutno ni dokazov, da oseba, ki je prebolela covid-19, razvije protitelesa in se ne more okužiti ter zboleti še enkrat, so v soboto potrdili tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji.
V Avstraliji v iskanju rešitve, ki bi zmanjšala možnost za okužbo s koronavirusom, preizkušajo zanimivo kombinacijo. Prostovoljci, ki so sicer že cepljeni proti gripi, prejmejo tudi cepivo BCG oziroma cepivo proti tuberkulozi.
"Izredno prav bi nam prišlo tudi delno učinkovito cepivo"
Tako Christopher Whitty kot nekateri drugi strokovnjaki s področja imunologije menijo, da je cepiva proti bolezni covid-19 vredno iskati in razvijati, pa čeprav bi se morda izkazalo, da so zgolj delno učinkovita.
Takšno cepivo lahko namreč zdesetka število smrtnih žrtev, saj bi bilo resnih primerov bolezni in zapletov bistveno manj, meni Whitty.
Splošni konsenz medicinske stroke je, da bodo, dokler ne bo na voljo cepivo ali zdravilo za bolezen covid-19 oziroma dokler ne bo vzpostavljena čredna imunost, za katero pa še ni znano, ali je sploh mogoča, naši stalni spremljevalci do nadaljnjega samozaščitni ukrepi, kot sta držanje razdalje do drugih oseb in nošnja zaščitnih mask v zaprtih prostorih.
Cepivo proti novemu koronavirusu iščejo po vsem svetu. Kdaj bo na voljo?
Trenutno je sicer aktivnih skoraj 100 projektov razvoja cepiva proti bolezni covid-19. Peščica jih je že vstopila v fazo kliničnih testov, kar pomeni, da cepivo preizkušajo na človeških prostovoljcih.
Do konca leta naj bi fazo kliničnih testov doseglo vsaj petnajst kandidatov za cepivo proti covid-19.
V zadnjih dneh je bila precej pozornosti deležna zdravnica Elisa Granato, ki je kot prva prejela preizkusno cepivo proti novemu koronavirusu, ki ga razvijajo na britanski univerzi Oxford. Širiti se je začela celo lažna novica, da je Granatova po prejemu cepiva umrla, a se je javila na družbenih omrežjih in dokazala, da to ne drži.
Kako dolgo pa bomo čakali na cepivo? Gre za vprašanje, ki nima enotnega odgovora.
Kitajci, na primer, trdijo, da bodo imeli cepivo pripravljeno že septembra letos, a ga bodo uporabljali le za nujne primere, v prvi vrsti ga bodo lahko prejeli delavci v zdravstvu. Na britanski univerzi Oxford so prav tako optimistični, da bo cepivo nared že do letošnje jeseni. V Švici bi lahko proti covid-19 začeli cepiti že oktobra letos.
Druge napovedi medtem segajo globoko v leto 2021. Farmacevtski gigant Roche, ki prav tako razvija cepivo proti bolezni covid-19, opozarja, da najverjetneje ne bo na voljo pred koncem prihodnjega leta.
Razvoj cepiva proti bolezni covid-19 je oziroma bo bistveno drugačen od razvoja drugih cepiv. Ker se precej mudi, saj je treba epidemijo novega koronavirusa zajeziti in nazadnje zaustaviti, bo postopek verjetno hitrejši kot običajno, kar pa seveda odpira številna etična in tudi finančna vprašanja, na katera nekateri že opozarjajo. Prav ta vprašanja bodo najverjetneje tudi temelj nasprotovanja cepljenja proti bolezni covid-19, o čemer se na spletu govori vse pogosteje.
Preberite tudi:
43