Boj za Sirijo v imenu vere in denarja

Trenutno se zdi, da ima v rokah boljše karte Savdska Arabija. Savdski princ Suad Al Fajzal v švicarskem Montreuxu sedi za mizo skupaj s predstavniki režima v Damasku. Rijad bi se z veseljem znebil režima sirskega predsednika Bašarja Al Asada. Čeprav Rijad nikoli ni z navdušenjem spremljal revolucij zaradi strahu, da utegnejo zamajati savdsko kraljevino že od začetka upora marca 2011 z velikimi količinami denarja in orožja podpira sirske upornike.

Poleg avtomatskih pušk, protiletalske obrambe in tankov Savdijci borcem Svobodne sirske armade nudijo tudi redne plače v devizah. V primerjavi s povprečno plačo v Siriji je plača borcev Svobodne sirske armade precej visoka, zato je vse več zgodb o prestopih režimskih vojakov med upornike.

Savdijci se borijo na strani upornikov Savdska Arabija naj bi podpirala tudi druge uporniške skupine v Siriji. To so predvsem islamistične skupine, ki jih Rijad zalaga z orožjem in jih usposablja. Poleg tega Savdska Arabija s tihim privoljenjem svojim državljanom omogoča, da odhajajo v Sirijo, kjer pomagajo upornikom.

Odnosi med Rijadom in Damaskom niso bili nikoli posebej prijateljski, še dodatno pa so se ohladili leta 2005 z atentatom na nekdanjega libanonskega premierja. Savdijci so za njegov smrt okrivili Sirijo in pritisnili na Al Asada, da umakne svojo vojsko iz Libanona, kjer je več desetletij krojila usodo te države.

Razkol z ZDA Kako pomemben je razplet prelivanja krvi v Siriji, je Savdska Arabija pokazala lani, ko je prišlo do razkola med njo in ZDA. Rijad je (bil) nezadovoljen z Washingtonom, ker ne poseže odločneje v konflikt. ZDA ima velike pomisleke glede upornikov, med katerimi naj bi bilo vse več radikalnih elementov, tudi takih, povezanih z Al Kaido.

Nasproti vahabitske, sunitske Savdske Arabije je šiitski Iran. Islamsko republiko je generalni sekretar združenih narodov Ban Ki Mun povabil za pogajalsko mizo na mirovnih pogajanjih o Siriji. Slabih 24 ur pozneje je kljub vztrajanju Irana, da brez njega za pogajalsko mizo ne morejo doseči napredka v Siriji, zaradi ostrega nasprotovanja ZDA povabilo umaknil. Iran podpira režim v Damasku. Ne le zato, ker je Bašar Al Asad eden zadnjih šiitskih voditeljev v regiji, temveč predvsem zaradi geostrateške lege Sirije.

Sirija krepi položaj Irana Sirija, kjer so tri četrtine prebivalcev suniti, preostali pa podskupine šiitov – druzi in alaviti, ki jim pripada tudi Al Asad –, Iranu omogoča izhod do Sredozemlja in povezave s Hezbolahom v Libanonu in kot taka krepi položaj Irana v regiji.

Čeprav je v ospredju boja za Sirijo verski faktor, pa nikakor ne gre pozabiti na ekonomskega. Savdska Arabija ima največje zaloge nafte na svetu, Iran pa tretje največje. Zaradi sankcij Združenih narodov, ki jih je sprožil iranski jedrski program, je bil Iran prisiljen svojo nafto prodajati predvsem na Vzhod. Po nedavnem dogovoru med Iranom in šesterico sil so sankcije omiljene, Iran bo svoje črno zlato lahko prodajal tudi na Zahod. Savdska Arabija je močnega konkurenta na naftnem tržišču vse prej kot vesela.

Savdska Arabija se je zato razveselila preklicanega povabila Iranu za pogajalsko mizo. Savdski princ tako lažje zagovarja svoje stališče – prehodno vlado, v kateri ni prostora za Bašarja Al Asada.