Bodo evropske milijarde spodbudile rast in zaposlovanje?

Na evropskem vrhu v Bruslju so voditelji držav med drugim podali usmeritve v zvezi s ključnimi ukrepi za krepitev rasti in zaposlovanja. Voditelji EU so namreč na svojem vrhu junija 2012 sprejeli načrt za rast in zaposlovanje, ki je okvir za delovanje tako na ravni posameznih držav kot na ravni EU in evroobmočja.

Načrti za rast in zaposlovanje Cilj omenjenega načrta je narediti evropsko gospodarstvo bolj konkurenčno s spodbujanjem rasti, naložb in zaposlovanja. Del tega načrta pa je tudi zaveza članic EU, da se bodo učinkovito spopadle z nezaposlenostjo in pri tem sprejele potrebne reforme, ki bodo dvignile stopnjo izobraženosti in znižale brezposelnost med mladimi.

Cilj načrta je tudi uresničiti cilje, zapisane v strategiji Evropa 2020, ki jo je leta 2010 zastavila Evropska komisija. Ta strategija ima pet ciljev:

- zaposlovanje, - raziskave in razvoj, - odziv na podnebne spremembe in nova energetska politika, - izobraževanje, - boj proti revščini.

Junija letos so evropski voditelji sklenili, da za zaposlovanje mladih namenijo osem milijard evrov, ki bodo na razpolago naslednje leto in leta 2015, zlasti v regijah v EU, kjer je nezaposlenost mladih nad 25 odstotkov. Slovenija si je iz evropskega sklada za zaposlovanje mladih od razpoložljivih osem milijard evrov izborila devet milijonov evrov.

Sloveniji devet milijonov evrov Pogoj, da posamezna članica dobi ta denar, pa je sprejetje lastnega programa za boj z nezaposlenostjo mladih. Države članice bodo tako pospešile priprave shem jamstev za mlade. Mlajši od 25 let naj bi v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali končajo formalno izobraževanje, s tem dobili zagotovljeno kakovostno zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.

Manjšanje nezaposlenosti med mladimi naj bi dosegli tudi s spodbujanjem mladih, da bi bolj iskali zaposlitev tudi zunaj meja svojih držav, spodbujanjem podjetništva med mladimi ter spodbujanjem delodajalcev, da bodo povečali zaposlovanje novih delavcev. Pri tem naj bi delodajalcem stopili nasproti z ukrepi za zmanjšanje birokratskih ovir in spremembami davčne obremenitve dela.

Rast in nova delovna mesta želi EU doseči tudi s krepitvijo enotnega trga. Pobude na tem področju so:

- enoten digitalni trg do leta 2015, - enotni notranji trg na področju energije do leta 2014, - krepitev raziskav in razvoja, - deregulacija na ravni EU in posameznih držav, - ustvarjanje novih delovnih mest v zeleni ekonomiji.

120 evropskih milijard Voditelji držav so se tudi strinjali z uporabo 120 milijard evrov za takojšnje naložbe v gospodarstvu. Za deset milijard so dokapitalizirali Evropsko investicijsko banko (EIB), ki ima zdaj za naložbe na razpolago 60 milijard. Preostalih 60 milijard bo prišlo iz evropskih strukturnih skladov. S tem denarjem naj bi pomagali zlasti majhnim in srednjim podjetjem ter spodbujali inovacije. Zaposlovanje in nova delovna mesta želi EU povečati tudi s sporazumi o prosti trgovini z državami zunaj EU: ZDA, Kanado, državami Aseana (Singapur, Malezija, Vietnam, Tajska), Japonsko, Kitajsko …