Angela Merkel je prosila Kitajsko za pomoč pri reševanju krize

Angela Merkel se je v Pekingu srečala z visokimi predstavniki kitajske vlade, s katerimi je razglabljala predvsem o rešitvah evropske gospodarske krize. Premier Wen Jiabao je Merklovi zagotovil, da bo podprl njena prizadevanja pri reševanju dolžniške krize v Evropi, hkrati pa se je Kitajska obvezala, da bo nadaljevala z vlaganji v evropske obveznice in evropska podjetja, seveda v primeru, da bodo njihove naložbe varne in dobičkonosne.

Na drugi strani pa je Merklova premierju zagotovila, da zaupa v evropsko monetarno unijo, po njenem mnenju pa imajo evropske države tudi politično voljo, s katero si bodo na vso moč prizadevale zagotoviti obstoj evroobmočja. Čeprav bo Kitajska pomagala Evropi, pa pri tem ni skrivala svojih občutkov o tem, koliko časa ima Evropa, da reši gospodarsko krizo.

Merklova se je tako v Nemčijo vrnila s kupom podpisanih pogodb, ena pomembnejših pa je pogodba o naročilu letal znamke Airbus. Kitajska vlada je naročila kar 50 takšnih letal, ki so vredna prek 4,4 milijarde evrov. Čeprav bi Nemčija s pomočjo Kitajske, ki bi na takšen način odkupovala dolg evropskih držav, lahko rešila gospodarsko krizo, ki pesti Evropo, pa njenega zavezništva s Kitajsko, ki sicer slovi po množičnih kršitvah človekovih pravic, ne odobravajo nemški državljani. Pri tem opominjajo na dogodek, ko je leta 2007 na obisk v Berlin povabila tibetanskega duhovnega vodjo dalajlamo, pri čemer je izzvala oster odziv Pekinga. Zdaj pa ji nemška javnost očita, da je tokrat mislila le na gospodarstvo, pozabila pa na množična kršenja človekovih pravic.

"Pomembno je spodbuditi samozavest na trgih"

Medtem ko se je nemška kanclerka mudila v Pekingu, je nemški zunanji minister Guido Westerwelle v Hongkongu obiskal organizacijo Asia Society, ob obisku pa spregovoril tudi o krizi v evroobmočju. "Marsikdo se sprašuje, ali se z evrsko krizo spopadamo na pravilen način. Ne spopadamo se z evrsko krizo, temveč z dolžniško krizo, ki pa je omejila našo samozavest na trgih. Evro je stabilen, hkrati pa je druga rezervna valuta na svetu," je prepričan 50-letni zunanji minister.

Po njegovem mnenju bi morale države z ukrepi spodbuditi tudi tržno samozavest v območju evra, hkrati pa poudaril, da bi si morale države, kot je Grčija, še naprej prizadevati za uresničitev reform, ki že potekajo.