Petek,
5. 5. 2023,
19.06

Osveženo pred

1 leto, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

73

Natisni članek

Natisni članek

Volodimir Zelenski Vladimir Putin Jevgenij Prigožin vojna Ukrajina

Petek, 5. 5. 2023, 19.06

1 leto, 2 meseca

436. DAN VOJNE V UKRAJINI

Si je Putin res premislil in spremenil načrt za Ukrajino?

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

73

Vladimir Putin | Foto Guliver Image

Foto: Guliver Image

Ruski predsednik Vladimir Putin je bil zaradi neuspehov ruske vojske na bojišču v Ukrajini prisiljen v premik golove črte, se šušlja v ameriških obveščevalskih krogih. Ker ukrajinske oborožene sile, podprte s sodobnim orožjem in opremo, ki ju dostavlja Zahod, predstavljajo prevelik odpor ruskim osvajalskim ambicijam in konsolidaciji nadzora v okupiranih ukrajinskih regijah, naj bi se Putin odločil, da je osrednji cilj invazije zdaj preprečitev pridružitve Ukrajine zvezi Nato. 

Dnevni pregled najpomembnejših dogodkov: 

18.50 Vladimir Putin naj bi si premislil glede končnega cilja invazije
18.10 Članice EU z dokončnim dogovorom o milijardi evrov za skupno naročanje streliva za Ukrajino
18.01 Rusija odredila evakuacijo prebivalcev z zasedenih ozemelj na jugu Ukrajine
16.00 Na srečanju držav Črnega morja pretep med ruskimi in ukrajinskimi delegati
13.23 Rusija Ukrajince na okupiranih območjih sili v spremembo državljanstva
11.52 Ukrajinci nad Kijevom uničili lasten dron
11.19 Prigožin: Wagnerjeve sile bodo Bahmut zapustile 10. maja
9.59 Kitajski zunanji minister: Kitajska želi prispevati k mirovnim pogajanjem
8.30 Prigožin je objavil video s trupli wagnerjevcev
8.18 Rusija obtožila ZDA, da stojijo za napadom dronov na Kremelj
8.08 Rusi so sinoči silovito napadli Herson
7.22 Prigožin: Videti smo kot klovni. Grozimo z jedrskim napadom zaradi otroškega drona.

18.50 Vladimir Putin naj bi si premislil glede končnega cilja invazije

Prvotni cilj Rusije in Vladimirja Putina je zdaj preprečitev ukrajinske pridružitve zvezi Nato in ne več konsolidacija nadzora v štirih okupiranih ukrajinskih regijah, je po poročanju ameriških medijev v četrtek razkrila direktorica obveščevalnih dejavnosti v administraciji predsednika ZDA Joeja Bidna Avril Haines.

Hainesova, ki je pričala pred senatnim komitejem za nadzor na oboroženimi silami ZDA, je dodala, da bi lahko Putin s tovrstnim prilagajanjem ciljev in na podlagi ozemlja Ukrajine, ki ga trenutno trdno obvladujejo ruske okupacijske sile, razglasil vsaj delno oziroma začasno zmago v Ukrajini oziroma uspeh tako imenovane posebne vojaške operacije.

Po besedah Hainesove je ruska vojska na bojišču v Ukrajini za nameček začela zavzemati izrazito obrambne položaje, v aprilu pa je osvojila manj ozemlja kot prejšnje tri mesece skupaj. 

Ko je Rusija februarja lani sprožila invazijo na Ukrajino, so zahodni obveščevalci napovedali, da je poglavitni cilj napada strmoglavljenje vlade v Kijevu in prevzem nadzora nad državo. Ruska vojska je sicer naletela na silovit odpor domačinov, ki so okupatorja potisnili nazaj, a so še vedno zelo odvisni od vojaške pomoči Zahoda.  | Foto: Reuters Ko je Rusija februarja lani sprožila invazijo na Ukrajino, so zahodni obveščevalci napovedali, da je poglavitni cilj napada strmoglavljenje vlade v Kijevu in prevzem nadzora nad državo. Ruska vojska je sicer naletela na silovit odpor domačinov, ki so okupatorja potisnili nazaj, a so še vedno zelo odvisni od vojaške pomoči Zahoda. Foto: Reuters

Scott D. Berrier, direktor ameriške nacionalne obrambne obveščevalne agencije, je pred senatnim komitejem medtem povzel mnenje obveščevalcev ZDA, da bi lahko trajalo od pet do deset let, preden bo Rusija zaradi velikanskih izgub, ki jih je utrpela med invazijo Ukrajine, svojo vojsko znova spravila v stanje pred napadom na vzhodno sosedo. 

Hainesova meni, da bo Rusija zaradi izčrpavanja njene vojske, ki je posledica invazije na Ukrajino, v prihodnosti manjša konvencionalna vojaška grožnja Evropi in drugim delom sveta, bo pa v primeru prihodnjih spopadov zagotovo posegla po asimetričnih oblikah (ofenzivnega) bojevanja, kot so kibernetsko vojskovanje, napadi iz vesolja, zanašanje na Kitajsko, morda tudi jedrsko orožje.

18.10 Članice EU z dokončnim dogovorom o milijardi evrov za skupno naročanje streliva za Ukrajino

Države članice EU so danes dokončno potrdile dogovor, v skladu s katerim bo za sofinanciranje dobav streliva Ukrajini, ki ga bodo naročile skupaj, na voljo milijarda evrov iz evropskega mirovnega instrumenta. Gre za del načrta, v skladu s katerim namerava EU Ukrajini dobaviti milijon topniških izstrelkov v enem letu.

Iz instrumenta EPF, v katerega sredstva prispevajo države članice, bo mogoče sofinancirati dobavo topniških izstrelkov kalibra 155 milimetrov in raket, ki jih bodo članice naročile pri podjetjih s sedežem in proizvodnjo v EU ali na Norveškem. Njihove dobavne verige lahko vključujejo tudi podjetja, ki imajo sedež ali proizvodnjo zunaj EU oziroma Norveške, so zapisali na Svetu EU.

18.01 Rusija odredila evakuacijo prebivalcev z zasedenih ozemelj na jugu Ukrajine

Oblasti, ki jih je na zasedenih ozemljih na jugu Ukrajine nastavila Rusija, so danes odredile evakuacijo družin z otroki, starejših ljudi, invalidov in bolnikov s fronte na območju. Evakuacija naj bi zajela 18 krajev, med njimi tudi Energodar, kjer stoji nuklearka v Zaporožju. Kot razlog za evakuacijo navajajo okrepljeno obstreljevanje naselij.

"V zadnjih nekaj dneh je sovražnik okrepil obstreljevanje naselij v bližini fronte. Zato smo sprejeli odločitev, da evakuiramo otroke in starše, starejše ljudi, invalide in bolnike v bolnišnicah," je na družbenih omrežjih zapisal proruski guverner ukrajinske regije Zaporožje Jevgenij Balicki.

Do evakuacije prihaja v luči večmesečnih priprav Ukrajine na protiofenzivo, namenjeno ponovnemu prevzemu nadzora nad ozemljem, ki so ga na vzhodu in jugu države zavzele ruske sile. V pričakovanju ukrajinske protiofenzive se je v zadnjih dneh v Rusiji zgodilo več sabotaž, med drugim na železnicah in v skladiščih goriva. Na fotografiji jedrska elektrarna Zaporožje.  | Foto: Reuters Do evakuacije prihaja v luči večmesečnih priprav Ukrajine na protiofenzivo, namenjeno ponovnemu prevzemu nadzora nad ozemljem, ki so ga na vzhodu in jugu države zavzele ruske sile. V pričakovanju ukrajinske protiofenzive se je v zadnjih dneh v Rusiji zgodilo več sabotaž, med drugim na železnicah in v skladiščih goriva. Na fotografiji jedrska elektrarna Zaporožje. Foto: Reuters

Po njegovih besedah bo začasna evakuacija potekala v 18 krajih, med njimi tudi iz mesta Energodar, kjer stoji jedrska elektrarna v Zaporožju.

16.00 Na srečanju držav Črnega morja pretep med ruskimi in ukrajinskimi delegati

Na zasedanju Organizacije za črnomorsko gospodarsko sodelovanje (PABSEC) v Ankari je v četrtek prišlo do dveh incidentov, v katera sta bili vpleteni ukrajinska in ruska delegacija. Sprva je v sejni sobi med njimi izbruhnil pretep, pozneje pa je ukrajinski delegat udaril ruskega v obraz. Slednjega so nato odpeljali v bolnišnico na pregled.

Na zasedanju je v sejni sobi izbruhnil pretep, potem ko so člani ukrajinske delegacije med govorom namestnice vodje ruske delegacije Olge Timofejeve izvlekli ukrajinsko zastavo, poroča bruseljski spletni bilten Politico.

Kmalu za tem je predstavnik ruske delegacije Valerij Stavicki ukrajinskemu delegatu Oleksandru Marikovskemu iz rok iztrgal ukrajinsko zastavo, medtem ko se je ta na hodniku stavbe fotografiral. Marikovski se je podal za ruskim delegatom in ga udaril v obraz, zastavo pa je dobil nazaj. Stavitskega so nato odpeljali v bolnišnico na pregled, poroča ruska tiskovna agencija Tass.

Predsednik turškega parlamenta Mustafa Sentop, ki je predsedoval srečanju, je posredoval in zahteval, da se ukrajinske predstavnike pospremi iz dvorane. Pozneje se je na Twitterju opravičil za po njegovih besedah nesprejemljiv incident. "Obsojam takšno vedenje, ki ovira mirno okolje, ki ga skuša vzpostaviti Turčija," je še dodal.

PABSEC je sicer eden redkih mednarodnih forumov, v katerem sta Ukrajina in Rusija še vedno aktivni članici.

Turčija se skuša postaviti v vlogo posrednika med Ukrajino in Rusijo. Ankara je do Moskve sicer kritična, vendar se ni želela pridružiti zahodnim sankcijam proti Rusiji. Prav tako je Turčija skupaj z ZN posredovala pri sklenitvi črnomorske pobude za izvoz žita, ki sta jo julija lani podpisali Rusija in Ukrajina. Sporazum je omogočil izvoz žita iz Ukrajine, potem ko je ta zaradi ruske invazije zastal, in pomagal znižati cene hrane po svetu. Danes pa naj bi v Istanbulu potekalo srečanje z ruskimi in ukrajinskimi uradniki, na katerem bodo razpravljali o podaljšanju sporazuma. | Foto: Reuters Turčija se skuša postaviti v vlogo posrednika med Ukrajino in Rusijo. Ankara je do Moskve sicer kritična, vendar se ni želela pridružiti zahodnim sankcijam proti Rusiji. Prav tako je Turčija skupaj z ZN posredovala pri sklenitvi črnomorske pobude za izvoz žita, ki sta jo julija lani podpisali Rusija in Ukrajina. Sporazum je omogočil izvoz žita iz Ukrajine, potem ko je ta zaradi ruske invazije zastal, in pomagal znižati cene hrane po svetu. Danes pa naj bi v Istanbulu potekalo srečanje z ruskimi in ukrajinskimi uradniki, na katerem bodo razpravljali o podaljšanju sporazuma. Foto: Reuters

13.23 Rusija Ukrajince na okupiranih območjih sili v spremembo državljanstva

Ukrajinci, ki živijo na okupiranem vzhodu države, bodo prisiljeni prevzeti rusko državljanstvo, sicer jim grozi deportacija, poroča Deutsche Welle. Kijev pošilja mešane signale o tem, kaj bi morali njegovi državljani narediti glede tega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok, po katerem lahko državljani Ukrajine, ki živijo v delih Hersona, Zaporožja, Luganska in Donecka, ki so pod rusko okupacijo, in želijo obdržati ukrajinsko državljanstvo, tam ostanejo le do 1. julija 2024. Po tem bi jih lahko deportirali iz teh okupiranih regij.

Namestnik predsednika regionalnega sveta Herson Jurij Sobolevski je potrdil, da se je pritisk na ljudi na zasedenih ozemljih v zadnjem času močno povečal tudi z oteženim dostopom do zdravstvene oskrbe in omejevanjem svobode gibanja.

Po mnenju britanskega obrambnega ministrstva Moskva očitno želi pospešiti integracijo zasedenih ozemelj z Rusijo, da bi invazijo na Ukrajino lastnemu ljudstvu prodala kot uspeh, zlasti v času pred predsedniškimi volitvami leta 2024.

Bojazen med prebivalstvom je razumljiva, saj ljudje ne želijo končati v ruskih zbirkah podatkov, s čimer se predajo okupatorskim silam in se izpostavijo nevarnosti vpoklica v vojno, je za DW povedal mladenič iz Hrustalnega v regiji Lugansk. 

Mnenja glede tega so si nasprotujoča. Medtem ko varuh človekovih pravic Dmitro Lubinec pravi, da bi morali Ukrajinci na zasedenih ozemljih sprejeti ruske potne liste, če se bojijo za svoja življenja, saj Ukrajina takih prisilnih potnih listov ne priznava in z njimi ne izgubijo ukrajinskega državljanstva, pa minister za ponovno integracijo začasno zasedenih ozemelj Mihajlo Podoljak ljudstvo poziva, naj ne sprejemajo ruskih potnih listov. "Ne sodelujte z okupatorji, ne sprejemajte ruskih potnih listov, po možnosti bežite ali počakajte na našo vojsko," je dejal. 

11.52 Ukrajinci nad Kijevom uničili lasten dron

Ukrajinske zračne sile so sporočile, da so uničile enega od svojih brezpilotnih letal, potem ko je ta začel brez nadzora leteti nad območjem Kijeva. "4. maja okoli 20. ure smo med načrtovanim poletom na območju Kijeva izgubili nadzor nad dronom Bajkartar TV2," so letalske sile sporočile v izjavi na Telegramu.

"Ker bi nenadzorovan polet drona v nebu nad prestolnico lahko povzročil neželene posledice, smo se odločili za uporabo mobilnih ognjenih skupin. Cilj – uničen!" so sporočili. V sporočilu za javnost piše, da je imel dron verjetno tehnično okvaro.

11.19 Prigožin: Wagnerjeve sile bodo Bahmut zapustile 10. maja

Reuters je objavil kratek videoposnetek vodje Wagnerjevih plačancev Jevgenija Prigožina, v katerem pravi, da bodo njegove sile Bahmut zapustile 10. maja.

Prigožin je pred tem objavil video, v katerem je jezno kritiziral ruske oblasti zaradi pomanjkanja podpore Wagnerjevim silam.

Treba je opozoriti, da je Prigožin že dajal dramatične izjave in jih nato umaknil. Prejšnji teden je ponudil prekinitev topniškega ognja na ukrajinske sile v obleganem Bahmutu, kasneje pa dejal, da je bila to šala.

9.59 Kitajski zunanji minister: Kitajska želi prispevati k mirovnim pogajanjem

Kitajski zunanji minister Čin Gang se je včeraj v Indiji srečal z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom. Povedal je, da je kitajska stran pripravljena prispevati k reševanju ukrajinske krize v sodelovanju z Rusijo, so sporočili s kitajskega zunanjega ministrstva.

"Kitajska bo vztrajno pomagala in spodbujala mirovna pogajanja. Pripravljeni smo prispevati k politični rešitvi ukrajinske krize s stiki in usklajevanjem z Rusijo," je dejal Čin Gang, poročajo na spletni strani ministrstva.

Med srečanjem je najvišji kitajski diplomat dejal, da so se vezi med Pekingom in Moskvo okrepile po nedavnem obisku kitajskega predsednika Ši Džinpinga v Rusiji.

"Kitajska in Rusija vzdržujeta aktivne stike na vseh ravneh, spodbujata sodelovanje v vseh smereh. Kitajska je pripravljena okrepiti strateške stike z Rusijo, okrepiti in poglobiti sodelovanje na vseh področjih," je dodal diplomat.

8.30 Prigožin je objavil video s trupli wagnerjevcev

Vodja Wagnerjevih plačancev je objavil posnetek s preklinjanjem, v katerem po poročanju CNN napada ruske uradnike.

Jevgenij Prigožin stoji poleg domnevnih trupel svojih plačancev in napada Kremelj: "Ti fantje tukaj so wagnerjevci, ki so danes umrli. Kri je še sveža. Posnemite jih vse!"

"To so očetje in sinovi od nekoga. In vi, ki nam ne daste streliva, boste goreli v peklu! Sedite v svojih luksuznih klubih, vaši otroci so zasvojeni s snemanjem videov za YouTube. Mislite, da ste gospodarji tega življenja? Mislite, da lahko razpolagate z njihovimi življenji? Če imate polna skladišča streliva, potem lahko."

V videu prosi, naj mu dostavijo strelivo, in poziva ruskega obrambnega ministra Sergeja Šojguja ter načelnika generalštaba ruskih oboroženih sil Valerija Gerasimova, naj si ogledata trupla. 

8.18 Rusija obtožila ZDA, da stojijo za napadom dronov na Kremelj

Rusija je včeraj ZDA obtožila, da stojijo za napadom dronov na Kremelj z namenom ubiti ruskega predsednika Vladimirja Putina. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je na novinarski konferenci dejal, da bi se moral Washington zavedati, da Rusija ve, da ZDA izbirajo tarče, in da Ukrajina le uresničuje njihove načrte.

V sredo zvečer so Kremelj napadli z brezpilotnimi letali, kar je Moskva označila kot neuspešen poskus atentata na predsednika Putina. Ukrajina je po objavi posnetkov letečih predmetov, ki se približujejo Kremlju, od katerih je eden eksplodiral, zanikala kakršnokoli vpletenost v incident.

ZDA so ruske obtožbe označile za smešne.

8.08 Rusi so sinoči silovito napadli Herson

Ponoči je bilo močno obstreljevano mesto Herson. Nocoj naj bi tam vzpostavili 56-urno policijsko uro. Nekateri prebivalci so povedali, da so bile nekatere družine evakuirane in da pričakujejo nekaj velikega v prihodnjih dneh, saj so ukrajinske sile okrepile tudi obstreljevanje ruskih položajev. Vse več je špekulacij o začetku dolgo pričakovane spomladanske protiofenzive Ukrajine, za katero oblasti menijo, da je neizbežna.

7.22 Prigožin: Videti smo kot klovni. Grozimo z jedrskim napadom zaradi otroškega drona.

Jevgenij Prigožin, ustanovitelj skupine plačancev Wagner, je omenil morebitno uporabo jedrskega orožja kot povračilo za napad brezpilotnih letal na Kremelj. Spomnimo, Kremelj je včeraj sporočil, da so Ukrajinci poskušali izvesti atentat na ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Po incidentu so nekateri ruski uradniki predlagali uporabo jedrskega orožja za maščevanje Ukrajini. Vjačeslav Volodin, predsednik ruske državne dume, je na Telegramu zapisal, da bo napad na Kremelj "zahteval uporabo orožja, ki bo sposobno zaustaviti in uničiti" Ukrajino, poroča Newsweek.

Prigožin pa je izpostavil, da "uporaba jedrskega orožja kot odgovor na dron ne pride v poštev". Dodal je, da bi morala Rusija dati prednost temu, da postane "vodilna sila" pri razvoju brezpilotnih letalnikov in "odgovoriti s popolnoma enakimi droni". 

Kremelj je v včerajšnji izjavi navedel, da napad z dronom šteje za "načrtovan teroristični napad in poskus atentata na predsednika, izveden na predvečer dneva zmage in parade 9. maja, na kateri pričakujejo prisotnost tujih gostov". Kijev je takoj zanikal kakršnokoli vpletenost.

"Ne napadamo Putina ali Moskve, borimo se na našem ozemlju," je odgovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak je dodal, da "Ukrajina vodi izključno obrambno vojno in ne napada ciljev na ozemlju Ruske federacije", ker "to ne rešuje nobenega vojaškega vprašanja".