Ameriška vojska napadla cilje v Iranu, ta je zdaj udaril nazaj

17.30 Teheran ZDA obtožuje kršitev premirja

ZDA so z novimi zračnimi napadi na Iran v zadnjih 48 urah "hudo kršile" dogovor o prekinitvi ognja, ki je v veljavi od 8. aprila, je danes sporočilo iransko zunanje ministrstvo. V Teheranu so napade, ki jih je ameriška vojska ponoči izvedla na jug Irana kljub pogajanjem, ostro obsodili.

"Izvedba teh agresivnih dejanj, medtem ko poteka diplomatski proces, pri katerem posreduje Pakistan, je še enkrat razkrila nepremišljenost in pomanjkanje zavezanosti vodilnih v ZDA iranskemu narodu, prebivalcem regije in mednarodni skupnosti," je sporočilo iransko ministrstvo za zunanje zadeve, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Ob tem je dejanja ZDA ostro obsodilo in jih označilo za jasno kršitev premirja, pa tudi Ustanovne listine Združenih narodov. Iransko zunanje ministrstvo je napovedalo, da bo Teheran odgovoril na vsako takšno dejanje.

Osrednje poveljstvo ameriške vojske (Centcom) je zatrdilo, da so zadnje napade izvedli v samoobrambi, njihov namen pa naj bi bil zaščititi ameriške vojake pred grožnjo iranskih sil. Tarča napadov naj bi bilo območje blizu Bandar Abasa, pristaniškega mesta na jugu Irana, kjer je med drugim ob Hormuški ožini oporišče iranske mornarice, poročanje New York Timesa povzema britanski BBC.

Iranska revolucionarna garda pa je danes sporočila, da so njene sile sestrelile ameriški dron.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je danes sicer ocenil, da je še vedno mogoča sklenitev dogovora med ZDA in Iranom.

Ena od ovir na poti do okvirnega sporazuma med Teheranom in Washingtonom, ki bi lahko vodil h končnemu dogovoru o končanju vojne, naj bi bilo vprašanje zamrznjenih iranskih sredstev v tujini.

Po navedbah iranske tiskovne agencije Tasnim naj bi šlo za 24 milijard dolarjev (okoli 21 milijard evrov), je povzela AFP. Iran naj bi zahteval sprostitev polovice tega zneska v trenutku, ko bi začel veljati morebitni okvirni sporazum, preostalo polovico pa v roku 60 dni od začetka njegove veljavnosti.

Delegacija visokih iranskih predstavnikov, katere član je tudi guverner iranske centralne banke, se danes mudi v Katarju, kjer naj bi pogovori tekli o Hormuški ožini, obogatenem uranu in tudi o zamrznjenih iranskih sredstvih. Morebitni sporazum med ZDA in Iranom naj bi predvideval 60-dnevno podaljšanje prekinitve ognja, ponovno odprtje Hormuške ožine in načrt za nadaljnja pogajanja o iranskem jedrskem programu.

16.55 Iran ponovno delno vzpostavil dostop do interneta

Iran je danes ponovno delno vzpostavil dostop do interneta po skoraj popolni prekinitvi, ki je sledila izbruhu vojne z ZDA in Izraelom konec februarja, je sporočila ameriška nevladna organizacija NetBlocks. Da je iranska vlada sprejela prve ukrepe za ponovno vzpostavitev interneta, je potrdil tudi iranski podpredsednik Mohamad Reza Aref.

"Meritve kažejo delno obnovitev internetne povezljivosti v Iranu na 88. dan, po 2.093 urah skoraj popolne izolacije od mednarodnih omrežij," je sporočil Netblocks na družbenem omrežju X. Organizacija, ki spremlja internetni promet in cenzuro, je ob tem dodala, da je to "najdaljša prekinitev interneta na ravni države v sodobni zgodovini", poroča španska tiskovna agencija EFE.

"Narejen je bil prvi korak k prostemu in reguliranemu dostopu do kibernetskega prostora," pa je na družbenem omrežju X zapisal iranski podpredsednik. Dodal je, da bodo zahteve Irancev izpolnjene, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Obnovo delnega dostopa do spleta je odredil iranski predsednik Masud Pezeškian.

Obnovitev internetne povezave z mednarodnimi omrežji je po mesecih omejitev, ki so še posebej prizadele tehnološka podjetja in digitalne platforme, po navedbah agencije EFE postala ena najbolj občutljivih tem v iranski politični razpravi. Po navedbah iranskega ministra za komunikacije Satarja Hašemija prekinitev internetne povezave Teheran stane okoli 30 milijonov dolarjev na dan in prizadene deset milijonov zaposlenih, ki so odvisni od digitalnega gospodarstva.

Iran dostop do spleta obnavlja v času, ko sta Teheran in Washington v zadnjih dneh okrepila prizadevanja za končanje vojne in ponovno odprtje Hormuške ožine.

15.40 Na tankerju v bližini Omana odjeknila eksplozija

Na tankerju v bližini Omana je odjeknila eksplozija, je danes sporočila britanska organizacija za pomorsko trgovino (UKMTO). Dodala je, da je bil tanker poškodovan v "zunanji eksploziji", pri čemer podrobnejših pojasnil glede incidenta ni podala, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

"Posadka in plovilo sta na varnem, čeprav kapitan poroča, da se je nekaj goriva izlilo v morje," je še sporočil UKMTO.

Od začetka vojne, ki so jo konec februarja z napadi na Iran sprožile ZDA in Izrael, je bilo več plovil v Hormuški ožini in sosednjih vodah tarča napadov. Najnovejši incident sledi nočnim napadom ameriške vojske na jug Irana, v katerih je ciljala z raketami povezana območja ter plovila za polaganje min.

Napadi so se zgodili kljub še vedno veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, medtem ko se nadaljujejo tudi pogajanja med stranema.

15.30 V izraelskih napadih na Libanon več mrtvih

V izraelskih napadih na cilje v Libanonu je bilo v ponedeljek ubitih najmanj enajst ljudi, med njimi dva otroka, je danes sporočilo libanonsko ministrstvo za zdravje. Izrael je napade na Libanon nadaljeval tudi danes in prebivalce mesta Nabatija pozval k evakuaciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Po navedbah ministrstva je bilo v ponedeljkovih izraelskih napadih na kraj Mašgara ubitih enajst ljudi, še 15 je bilo ranjenih. Izraelska vojska je pojasnila, da je na območju izvedla napade na infrastrukturo šiitskega gibanja Hezbolah.

Izrael je tudi danes nadaljeval napade na Libanon in prebivalce mesta Nabatija pozval k evakuaciji. Hezbolah pa je danes sporočil, da je v okolici Nabatije odbil napade izraelskih sil.

Novi napadi na Libanon sledijo izjavi izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja, ki je vojski v ponedeljek odredil, naj okrepi ofenzivo, da bi uničili gibanje Hezbolah.

Spopadi so Libanon zajeli v začetku marca, potem ko se je gibanje Hezbolah z napadi na Izrael odzvalo na ameriško-izraelske napade na Iran. Od takrat je bilo v Libanonu ubitih več kot 3100 ljudi. V Libanonu sicer od 17. aprila velja krhka prekinitev ognja, ki pa jo kršita obe strani.

13.52 Novi napadi na Iran tvegajo dodatno eskalacijo in otežujejo pogajalsko dinamiko 

Novi napadi ZDA na Iran tvegajo dodatno eskalacijo in otežujejo pogajalsko dinamiko, ocenjuje raziskovalec Faris Kočan. Opozoril je, da se ameriški predsednik Donald Trump doma sooča s pritiski v povezavi s konfliktom, dolgotrajna vojna oziroma večje gospodarske posledice pa bi v luči vmesnih volitev negativno vplivale na republikance.

"Ameriški napadi na Iran sredi pogajanj kažejo predvsem na strategijo t. i. prisilne diplomacije - kombiniranja vojaškega pritiska in pogajanj," je povedal Kočan, raziskovalec z ljubljanske fakultete za družbene vede. Ocenil je, da lahko novi napadi kratkoročno okrepijo pogajalsko pozicijo ZDA, a dolgoročno zmanjšujejo možnosti za stabilen dogovor, saj povečujejo nezaupanje med državama. Iran namreč ameriške poteze vidi kot pritisk in kršitev zaupanja.

Med odprtimi vprašanji ostajajo predvsem sankcije proti Iranu, dostop do zamrznjenih finančnih sredstev in iranski jedrski program. Dodatno napetost zaostrujejo tudi spopadi v Libanonu med Izraelom in gibanjem Hezbolah. Po Kočanovi oceni si obe strani sicer želita preprečiti širšo regionalno vojno, trenutno pa smo bližje omejenemu dogovoru ali podaljšanju prekinitve ognja kot pa celovitemu mirovnemu sporazumu.

"Če bi konflikt prerasel v dolgotrajno vojno ali povzročil večje gospodarske posledice, predvsem rast cen nafte, bi to lahko negativno vplivalo na republikance pred volitvami," je ocenil Kočan.

10.41 Iran poroča o sestrelitvi ameriškega drona

Iranska revolucionarna garda je danes sporočila, da je sestrelila ameriški dron. "Ameriška vojaška letala so vstopila v iranski zračni prostor na območju Perzijskega zaliva, enote zračne obrambe pa so (...) odkrile in sestrelile brezpilotni letalnik MQ-9," so zapisali v sporočilu. Dodali so, da so streljali tudi na ameriški brezpilotnik RQ-4 in bojno letalo F-35, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iranski vrhovni voditelj Modžtaba Hamenej je medtem sporočil, da države Bližnjega vzhoda ne bodo več služile kot ščit za ameriške vojaške baze.

Ameriška vojska je pred tem ponoči izvedla nove napade na jug Irana, kjer je po navedbah osrednjega poveljstva ciljala z raketami povezana območja ter plovila za polaganje min. Do napadov je prišlo kljub še vedno veljavnemu dogovoru o prekinitvi ognja, medtem ko se nadaljujejo tudi pogajanja med stranema.

Iranski vrhovni voditelj Hamenej je danes objavil poslanico ob prazniku kurban bajram, ki je poleg ramazanskega bajrama drugi najpomembnejši praznik za muslimane, v kateri se je dotaknil tudi političnih razmer v regiji.

"Gotovo je, da časa ni mogoče zavrteti nazaj, in da države ter ozemlja v tej regiji ne bodo več služila kot ščit za ameriške vojaške baze," je sporočil. Dodal je, da ZDA izgubljajo vpliv v regiji in se "z vsakim dnem vse bolj oddaljujejo od svojega nekdanjega položaja".

8.44 Rubio prepričan o odprtju Hormuške ožine "na tak ali drugačen način"​

Ameriški zunanji minister Marco Rubio je danes vztrajal, da se bo Hormuška ožina odprla "na tak ali drugačen način".

"Ožina mora biti odprta, brez ovir, brez pristojbin. Odprta bo na tak ali drugačen način," je Rubio dejal v mestu Jaipur, kjer se je mudil v okviru obiska v Indiji. Dogajanje v zvezi s Hormuško ožino je pri tem označil za "nezakonito, nevzdržno za svet, nesprejemljivo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Iran izvaja nadzor nad Hormuško ožino, skozi katero poteka približno 20 odstotkov svetovnega izvoza nafte, v odziv na vojno, ki sta jo z napadi 28. februarja sprožila ZDA in Iran. To je povzročilo strmo rast cen energije. Ameriška vojska poskuša v odgovor izvajati blokado iranskih pristanišč.

Med stranmi sicer od 8. aprila velja prekinitev ognja, čeprav so ZDA danes izvedle nove napade na cilje v Iranu, obenem pa se nadaljujejo pogajanja o končanju konflikta. Del dogovora naj bi bilo tudi takojšnje odprtje Hormuške ožine.

8.34 Cene nafte po vnovičnih napadih ZDA na Iran brez enotne smeri

Gibanje cen nafte v azijskem trgovanju danes nima enotne smeri. Trgovci z nafto so bili v ponedeljek dobro razpoloženi, saj so špekulirali o skorajšnjem koncu vojne na Bližnjem vzhodu, danes pa je odjeknila novica o novih ameriških napadih na Iran, ki so ogrozili sklenitev premirja.

Za 159-litrski sod teksaške nafte, ki bo dobavljena julija, je bilo treba zjutraj po evropskem času odšteti 91,97 dolarja, kar je 4,63 dolarja oz. 4,79 odstotka manj kot v ponedeljek. V Londonu so se julijske terminske pogodbe za severnomorsko nafto brent doslej podražile za 2,21 dolarja oz. 2,30 odstotka na 98,35 dolarja za sod.

7.13 Iranski predsednik je ukazal odpravo blokade interneta v državi

Iranski predsednik Masud Pezeškian je ukazal odpravo blokade interneta v državi, je včeraj poročala tiskovna agencija Fars. S tem je upošteval odločitev posebne delovne skupine, ki je glasovala za ponovno vzpostavitev dostopa do interneta. 

Natančen datum za odpravo blokade še ni bil objavljen, po poročanju iranskih medijev bi se to lahko zgodilo 5. junija.

Spomnimo, da je iranska vlada od začetka vojne 28. februarja državljanom popolnoma blokirala dostop do svetovnega interneta. Od takrat lahko približno 90 milijonov Irancev uporablja le tako imenovani nacionalni internet, kjer lahko dostopajo do spletnih vsebin, ki jih je odobrila država. 

6.21 ZDA izvedle nove napade na Iran

Osrednje poveljstvo ameriške vojske je zatrdilo, da so napade izvedli v samoobrambi, njihov namen pa naj bi bil zaščititi ameriške vojake pred grožnjo iranskih sil. Pri tem po besedah tiskovnega predstavnika poveljstva Tima Hawkinsa njihove sile sredi prekinitve ognja izkazujejo zadržanost.

Tarča napadov naj bi bilo območje blizu Bandar Abasa, pristaniškega mesta na jugu Irana, kjer je ob Hormuški ožini med drugim oporišče iranske mornarice, poročanje New York Timesa povzema britanski BBC.

Iranski državni mediji so poročali o več glasnih eksplozijah v bližini Bandar Abasa, ki so odjeknile okoli polnoči po lokalnem času. Razmere na območju naj bi bile normalne, lokalne oblasti pa preiskujejo vzrok eksplozij. Foto: Reuters

Napadi bi lahko ogrozili prekinitev ognja, ki med ZDA in Izraelom ter Iranom velja od 8. aprila, strani pa si odtlej prizadevata doseči dogovor o končanju vojne, ki je z velikimi motnjami v dobavi energije pretresla globalno ekonomijo.

Ameriški zunanji minister Marco Rubio kljub napadom meni, da je dogovor še vedno mogoč. Pri tem je izpostavil ponedeljkove pogovore med glavnim iranskim pogajalcem in zunanjim ministrom ter premierjem Katarja, ki je že doslej deloval kot posrednik med ZDA in Iranom.

"Videli bomo, ali lahko dosežemo napredek. Mislim, da je prisotnega veliko prerekanja o specifičnem načinu izražanja v prvotnem dokumentu, tako da bo trajalo nekaj dni," je med uradnim obiskom v Indiji novinarjem dejal Rubio.

Pri tem je poudaril željo predsednika ZDA Donalda Trumpa, da bi pogovori uspeli. "Sklenil bo ali dober dogovor ali pa ne bo dogovora," je ponovil Trumpove ponedeljkove besede.

Trump je pretekli konec tedna sprva nakazal, da sta strani blizu dogovora, nato pa je dejal, da je pogajalcem naročil, naj z dogovorom ne hitijo. Rubio je medtem govoril o možnosti, da bi ga sklenili že v ponedeljek.

Teheran je potrdil, da so se dogovorili o velikem delu vprašanj. "A reči, da to pomeni, da je podpis dogovora zelo blizu – tega ne more trditi nihče," je dejal tiskovni predstavnik iranskega zunanjega ministrstva Esmail Bagei.

Sporazum med ZDA in Iranom naj bi vključeval 60-dnevno podaljšanje prekinitve ognja, ponovno odprtje Hormuške ožine in načrt za nadaljnja pogajanja o iranskem jedrskem programu.

Glede na poročanje ameriških medijev ni pričakovati takojšnjega dogovora o najbolj spornih točkah – pogajalci naj bi za kasnejše obdobje pustili vprašanja omilitve sankcij proti Iranu, sprostitve iranskih zamrznjenih sredstev in ameriških zahtev za okrnitev jedrskega programa Irana.

Novice Trump: Dogovor z Iranom bo ali odličen ali pa ga ne bo