Ponedeljek, 22. 2. 2016, 13.46
8 let, 7 mesecev
Alternativne poti zahodni balkanski poti
Ko je Madžarska septembra in oktobra lani postopoma zaprla mejo najprej s Srbijo, nato pa še Hrvaško, se je begunski val preusmeril skozi Slovenijo. Lani so v tej regiji zabeležili 764 tisoč beguncev in migrantov, kar je 14-krat več kot leta 2014. Kaj bi se zgodilo, če bi po madžarskem zgledu svoje meje (z ograjo, postavitvijo zidu …) kot domino učinek po avstrijskem zaostrovanju kriterijev zaprle države na t. i. zahodni balkanski poti?
Ob pripiranju meja in strožjemu nadzoru na mejah balkanskih držav evropske oblasti računajo, da bodo migranti ubrali druge poti. V sklepni izjavi Evropskega sveta piše, da morajo spremljati iskanje morebitnih alternativnih poti, da bi se na nov razvoj dogodkov "hitro in usklajeni odzvali".
Na tisoče migrantov na južni meji Evrope je raje kot nevarno morsko pot med Turčijo in Grčijo izbralo pot do turškega mejnega mesta Edirne, 10 kilometrov od meje z Grčijo in 20 kilometrov od Bolgarije. Turške sile so to pot skušale blokirati, oblasti v Edirneju pa so opozorile, da bodo vsakogar, ki bo skušal mejo nezakonito prečkati, poslali nazaj v begunska taborišča na jugu Turčije.
V začetku februarja je zveza Nato poslala svoje ladje v Egejsko morje, da bi tihotapcem onemogočale tihotapljenje ljudi iz Turčije v Grčijo. Krepitev varovanja evropske zunanje meje v Egejskem morju bo imela za posledico, da se bodo številni begunci podali na izjemno nevarno pot preko Sredozemlja iz Libije in Egipta. V teh državah na nevarno plovbo čaka med 150 in 200 tisoč beguncev in migrantov, je poročal Welt Am Sontag.
Na vzhod bi pot lahko vodila preko Črnega morja in nato naprej čez Gruzijo in Rusijo. Nekaj beguncev so ujeli v ukrajinskem mestu Odesa. Tja naj bi prišli s čolni iz Turčije po Črnem morju. Ena od možnosti je pot skozi Romunijo, a madžarska gradi ograjo tudi na tej meji. Še ena alternativa je po kopnem čez Bolgarijo, kjer je meja sicer močno varovana, kar pa lahko tok beguncev le upočasni oziroma zmanjša ne bo ga pa povsem ustavilo. Razlog za to je predvsem nadaljevanje nasilja v Siriji ter konflikti v številnih drugih afriških državah.
Manjše skupine migrantov so kot alternativo že izbrale pot iz Grčijo neposredno v Italijo ali pa najprej v Albanijo in nato po morju v Italijo. Po podatkih Frontexa je lani na meji med Albanijo in Grčijo nezakonito mejo prestopilo nekaj manj kot devet tisoč ljudi, od tega jih je bila velika večina Albancev.
Pot iz Albanije v Italijo so po padcu komunističnega režima v 90. letih prejšnjega stoletja uporabljalo na deset tisoče Albancev. Ožina Otranto je na najbližjih dveh točkah med državama široka okoli 72 kilometrov. Nevarno pot uporabljajo tudi preprodajalci drog in tihotapci ljudi. Pot je izjemno nevarna: marca 1997 je v ožini utonilo 84 ljudi, večinoma žensk in otrok.
Morebitna pot iz Albanije čez Črno Goro in BiH naprej proti Hrvaški ima prav tako več pasti: od albanske mafije, težkega terena in slabo očiščenih minskih polj v BiH.