Ali lahko Hillary Clinton postane prva ameriška predsednica?

Nekdanja prva dama, nekdanja senatorka in nekdanja državna sekretarka političnih ambicij ni nikoli skrivala. V boj za Belo hišo se je podala že pred volitvami leta 2008, a jo je presenetil do tedaj precej neznani Barack Obama in ji pred nosom speljal demokratsko nominacijo. Za pomiritev znotraj stranke je poskrbel tako, da je Clintonovi ponudil mesto prve diplomatke.

Clintonovi tako ni preostalo drugega, kot da si vrnitev v Belo hišo postavi za cilj leta 2016. Čeprav so volitve šele čez slabi dve leti, pa predsedniška kampanja že poteka. Javnomnenjske ankete kažejo, da premočno vodi, praktično zagotovljene ima finančne donatorje – vse je že pripravljeno na njeno kandidaturo.

Proti republikancem ima malo možnosti Profesor na FDV in strokovnjak za ZDA Bogomil Ferfila je prepričan, da je edina resna kandidatka med demokrati in da bo kandidirala. Dokaze za to vidi v njeni opustitvi funkcije zunanje ministrice, v njeni objavi knjige spominov, v kateri se je "sorazmerno distancirala od svojega nekdanjega šefa Obame. Imela je tudi malce nastopaški nastop, v katerem je v prvi plan dajala predvsem sebe."

Vendar Ferfila Clintonovi na predsedniških volitvah ne napoveduje veliko možnosti. Zgodovina namreč kaže, da je po koncu dveh predsedniških mandatov naslednji izvoljeni predsednik prišel iz nasprotne stranke. Ena redkih izjem je bil George Bush starejši, ki je po dveh mandatih Ronalda Reagana v 80. letih prejšnjega stoletja slavil na volitvah in republikancem zagotovil še en, tretji zaporedni mandat v Beli hiši. Po tej logiki bi moral demokrata Obamo v Ovalni pisarni zamenjati republikanec.

Poleg tega profesor s FDV izpostavlja, da so republikanci na vmesnih volitvah, na katerih so se uveljavili kot zmerni politiki (otresli so se radikalnega gibanja čajankarjev), ki so dobri za uresničevanje nalog, pridobili veliko mest tako v predstavniškem domu kot med guvernerji. "Razmerje je tako močno v korist republikancev, da v zgodovini težko najdemo primere takšne prevlade ene stranke na omenjenih treh položajih. S tega zornega kota Hillary nima veliko možnosti, da bo postala prva predsednica ZDA."

Kaj pa če nekdanja prva dama preseneti in ne bo kandidirala? Associated Press (AP) je med tiste demokrate, ki bi jih takšna odločitev Clintonove katapultirala med morebitne predsedniške kandidate, poleg podpredsednika Joeja Bidna, senatorke iz Massachusettsa Elizabeth Warren ter še nekaterih svetovni javnosti manj znanih imen uvrstil tudi Amy Klobuchar.

Klobucharjeva nima možnosti Prva ženska, ki je bila izvoljena v senat iz Minnesote, ima po očetovi strani slovenske korenine. Klobucharjevo je že leta 2008 časopis New York Times omenil kot eno izmed 17 Američank, ki bi lahko v prihodnosti postale prva ženska na čelu ZDA. AP pa jo je opisal kot nekdanjo tožilko, ki si je v senatu zgradila ugled zaradi medstrankarskega sodelovanja, v družabnih krogih pa naj bi izražala smisel za humor, ki je blizu "navadnim" ljudem, kar ji pomaga pri povezovanju z demokratskimi volivci.

Ferfila meni, da Klobucharjeva, tudi če Clintonova ne bi kandidirala, nima pravih možnosti, veliko večjo prednost ima senatorka Warrenova, ki pa je napovedala, da proti Clintonovi ne bo kandidirala. "Imamo paleto kandidatk, vendar je senatorka Warrenova izredno poznana, je predsednica zelo vplivnega odbora," pravi profesor.

Vse je še odprto Clintonovi pa se lahko, podobno kot pred sedmimi leti, "zgodi Obama 2", opozarja Ferfila, saj nekdanja prva dama še nima zagotovljene demokratske nominacije. Tudi leta 2008 je bila Clintonova "nesporna kandidatka demokratske stranke, pa se je pojavil Obama, nek prodoren, mlad kandidat. Lahko se ji zgodi to, da ponovno ne bo prevzela kandidature demokratske stranke za predsednico. Vse je še odprto."