9. teden: Evropa (ponovno) rešila Grčijo

Evropska unija je Grčiji odobrila novih 130 milijard evrov finančne pomoči. V zameno za pomoč pa mora Grčija izvajati stroge varčevalne in reformne ukrepe, kar vključuje tudi vzpostavitev posebnega računa, s katerim bodo zablokirali del državnih prihodkov, da bi s tem zagotovili odplačevanje grškega dolga, in stalno prisotnost mednarodnih nadzornikov v Atenah. V Bruslju so medtem napovedali, da bo območje evra letos zajela blaga recesija, nič kaj bolj rožnati časi pa se ne obetajo tudi celotnemu gospodarstvu EU. Evropo sicer še vedno pretresa mednarodni sporazum za boj proti ponarejanju (Acta), zato se je Evropska komisija odločila, da bo Sodišče EU pozvala, naj presodi, ali je osnutek besedila sporazuma v skladu s temeljnimi pravicami in svoboščinami EU. Kot da to ni dovolj, pa je dodatne težave v Evropi povzročala še stavka kontrolorjev letenja na frankfurtskem letališču. Zaradi tega je bilo dnevno odpovedanih več deset letov znotraj Evrope. Evropi pa sive lase povzroča tudi Iran, ki je zagrozil, da bo ustavil izvoz nafte v nekatere države, če bodo te še nadaljevale z negativnimi dejanji proti Iranu. Rusijo je zajela predvolilna vročica. V Moskvi in drugih večjih ruskih mestih so potekale številne demonstracije proti in v podporo ponovni izvolitvi ruskega premiera Vladimirja Putina za predsednika države. Srbija in Kosovo pa sta ta teden dosegli dogovor glede regionalnega nastopanja Kosova. To bo lahko v prihodnje na regionalnih srečanjih sodelovalo pod svojim imenom. Sirija še vedno krvavi. Sile sirskega predsednika Bašarja al Asada so pričele z obstreljevanjem žarišč protirežimskega upora. V napadu na Homs sta bila tako ubita tudi dva zahodna novinarja. Medtem je v državi potekal referendum o novi ustavi, ki predvideva večstrankarski politični sistem. Precej napeto je tudi v Afganistanu, kjer so ameriški vojaki zažgali več muslimanskih knjig, med njimi tudi Koranov. To je sprožilo številčne proteste, v katerih je bilo več mrtvih in ranjenih.