Torek, 11. 8. 2026, 12.28
1 mesec
Novo orodje skupnosti Sledilnik, katere spletišče smo med pandemijo redno spremljali
Kako izjemna je zdajšnja vročina? Številke so neizprosne!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Spletno orodje Podnebnik današnje vreme postavi ob bok vremenu na isti dan v preteklosti in tako omogoča kakovostnejše primerjave.
Podnebnik je novo javno in brezplačno spletno orodje, ki primerja današnje vremenske podatke za več slovenskih lokacij z zgodovinskimi podatki do leta 1950 in tako nazorno pokaže, kako vroč je današnji dan v primerjavi s preteklimi poletnimi meseci.
Ko termometer pri nas pokaže 35 ali celo več stopinj Celzija, se hitro pojavi občutek, da takšne vročine nekoč nismo poznali, a je spomin na vreme varljiv. Še vedno pa nas zelo zanima, ali je bilo pred desetletji 35 in več stopinj v Sloveniji res tako redko in ali je današnji vroč dan dejansko rekordno vroč ali zgolj del še enega vse toplejšega poletja.
Vroči poletni dnevi niso novost, a to še ne pove celotne zgodbe
To so le nekatera vprašanja, na katera želi odgovoriti novo spletno orodje Podnebnik, ki ga je po zgledu na sorodno avstralsko stran pripravila skupnost Sledilnik. Omogoča namreč nekaj, kar je pri spremljanju podnebnih sprememb zelo pomembno: današnje vreme postavi ob bok vremenu na isti dan v preteklosti in tako omogoča kakovostnejše primerjave.
Podatki nakazujejo, da se bodo morali tudi v Ratečah navaditi na več vročih dni v letu.
Podnebnik tako med drugim pregledno pokaže, da ima Slovenija pravzaprav dolgo zgodovino izjemno vročih dni. Leta 2003 so se 13. in 14. avgusta temperature marsikje povzpele nad 38 stopinj Celzija, v Metliki pa so izmerili kar 40,5 stopinje. Tudi v Ljubljani je bilo 13. avgusta 2003 kar 37,3 stopinje, kar je dolgo predstavljalo avgustovski rekord za merilno mesto Ljubljana Bežigrad.
Zgodovinski rekordi in podnebni trendi sta dve različni zadevi
Samo številka na termometru še ne pove, kako vremensko izjemen je dan – primerjati jo je treba z ustreznim zgodovinskim obdobjem in prav to je ena od glavnih prednosti Podnebnika. Arso kot najvišjo uradno izmerjeno temperaturo v Sloveniji navaja 40,6 stopinje Celzija v Črnomlju 5. julija 1950. Istega dne so v Murski Soboti izmerili 39,8, v Celju 39,4 in Ljubljani 37,6 stopinje.
To je pomemben opomnik pred preveč preprostim sklepom, da je vsaka današnja ekstremna vročina brez primere, a vedeti moramo, da so zgodovinski rekordi in podnebni trend dve zelo različni stvari. Posamezen vroč dan je lahko nastopil tudi v času, ko je bilo podnebje na splošno hladnejše, zato za celovito razumevanje ostaja ključno vprašanje, kako pogosto se takšni dnevi pojavljajo in kako visoke so temperature v daljšem obdobju.
Kaj nam o trendu podnebja lahko povedo temperature, izmerjene od leta 1950 na Kredarici 11. avgusta ter v tednu prej in tednu pozneje?
Najbolj vroč avgust v Sloveniji do zdaj ni bil leta 2003
Čeprav se avgust 2003 pogosto omenja kot sinonim za izjemno vroče poletje, je bil na ravni celotne Slovenije avgust 2024 najtoplejši avgust vsaj od leta 1950. Njegova povprečna temperatura je znašala 22,2 stopinje Celzija, odklon od povprečja obdobja 1991–2020 pa je bil 3,3 stopinje. Avgust 2003 je bil drugi najtoplejši z odklonom 3,1 stopinje, avgust 1992 pa tretji z odklonom 2,5 stopinje Celzija.
Toda tu se skriva še ena zanimivost. Avgust 2003 je imel še vedno rekordno visok odklon povprečne dnevne najvišje temperature, ki je znašal 4,3 stopinje. Leta 2024 je ta odklon znašal 4,0 stopinje. Avgust 2024 je bil tako rekordno topel predvsem zato, ker so bile zelo visoke tudi nočne temperature. Podnebne spremembe se ne kažejo samo v tem, kako vroč je najbolj vroč del dneva, ampak tudi v tem, kako malo se temperatura ponoči spusti.
Popolnoma nasprotna zgodba je avgust 1976
Če se komu zdi, da so bili avgusti vedno vroči, zgodovinski podatki ponujajo precej drugačno sliko. Najhladnejši avgust v Sloveniji od leta 1950 je bil avgust 1976. Odklon povprečne temperature od obdobja 1991–2020 je znašal kar 4,8 stopinje Celzija. Drugi najhladnejši je bil avgust 1965 z odklonom 3,8 stopinje.
Čeprav se avgust 2003 pogosto omenja kot sinonim za izjemno vroče poletje, je bil na ravni celotne Slovenije avgust 2024 najtoplejši avgust vsaj od leta 1950.
Razlika med ekstremnima dvema avgustoma je izjemna. V enem primeru imamo mesec, ki je bil skoraj pet stopinj hladnejši od današnjega referenčnega povprečja, v drugem pa mesec, ki je bil več kot tri stopinje toplejši – in prav takšne primerjave pomagajo razumeti, zakaj en sam vroč dan ne pove dovolj o podnebju.
Vročinski val ni samo nekaj dni z visokim termometrom
Ko govorimo o vročinskem valu, ali se sploh vsi strinjamo, kaj to je? Arso pri svojih analizah uporablja definicijo, po kateri je vročinski val obdobje najmanj treh zaporednih dni, ko je povprečna temperatura nad pragom, ki je odvisen od podnebnega tipa območja. Za celinsko podnebje je ta prag 24 stopinj, za omiljeno sredozemsko 25 stopinj, za zmerno podnebje hribovitega sveta pa 22 stopinj.
Tudi zato en sam dan s 35 stopinjami še ne pove, ali smo doživeli vročinski val. Pomembna je kombinacija temperature in trajanja – in prav trajanje je pri vplivu vročine na ljudi zelo pomembno. Čez dan lahko človek vročino pričakuje, veliko težje pa je, ko se temperatura ne spusti niti ponoči. Arso tropsko noč opredeljuje kot noč, v kateri temperatura ne pade pod 20 stopinj Celzija. Pri spremljanju vročinskih razmer so zato pomembni tako vroči dnevi kot tropske noči.
Tropske noči v Ilirski Bistrici od leta 1950 do danes
Javni podatki pregledno predstavljeni
Orodje Podnebnik temelji na javno dostopnih podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso) in drugih podatkovnih virih. Podrobnejši prikaz vključuje tudi podatke reanalize ERA5-Land, trenutno za 18 slovenskih lokacij. Metodologija je objavljena na strani projekta, na voljo pa je tudi slovar podnebnih izrazov.
Arso ima za Slovenijo podnebne časovne vrste od leta 1950, pri čemer so podatki homogenizirani in dopolnjeni, da so primernejši za spremljanje dolgoročnih sprememb.
Podnebnik ni napoved vremena, ampak ogledalo preteklosti
Pomembno je razumeti, česa Podnebnik ne počne. Ne napoveduje vremena. Ne trdi, da je vsak vroč dan posledica podnebnih sprememb. In ne more iz ene same meritve dokazati dolgoročnega podnebnega trenda. Njegova vrednost je drugje: trenutno vreme postavi v zgodovinski kontekst.
Za projektom stoji prostovoljno in neprofitno društvo Sledilnik, ki je širši javnosti postalo znano predvsem s projektom COVID-19 Sledilnik. Nastal je kot prostovoljski projekt, pri katerem sodelujejo ljudje z različnih področij, med drugim znanosti, programiranja, novinarstva, komunikacij in tehnologije.
