ZZZS z najnovejšimi podatki o izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja

Iz vsebinskega poslovnega poročila ZZZS o izvajanju obveznega zdravstvenega zavarovanja izhaja, da je ZZZS v letu 2016 v strukturi odhodkov zagotovil 70,4 odstotka sredstev za uresničevanje pravic do zdravstvenih storitev, 14,7 odstotka za zdravila, medicinske pripomočke, cepiva, preskrbo s krvjo in sanitetni material ter 11,3 odstotka za denarne dajatve in povračila, so zapisali v sporočilu za javnost.

Predpisanih dobrih 17 milijonov receptov

V letu 2016 so po navedbah ZZZS zagotovili zavarovanim osebam več kot 41 milijonov različnih dogodkov, povezanih z uresničevanjem njihovih pravic. Med temi je 17.238.353 predpisanih receptov za zdravila za izdajo 39,8 milijona pakiranj v lekarnah, 13,1 milijona obiskov zavarovanih oseb v osnovni zdravstveni dejavnosti, 527.989 predpisanih naročilnic za medicinske pripomočke, ki se izdajajo v lekarnah in specializiranih prodajalnah, ter izdanih 346.987 odločb o pravicah, največ o začasni nezmožnosti za delo.

Poleg tega je ZZZS v sklopu urejanja zavarovanj zavarovanih oseb zaradi sprememb v statusih oseb v letu 2016 izvedel 1.046.091 prijav, odjav in sprememb v zavarovanju, ki so jih uredili zaposleni v prijavno-odjavnih službah ZZZS, 1.919.779 tako imenovanih M-obrazcev pa je bilo urejenih avtomatsko oziroma elektronsko s programsko podporo.

842 primerov nadzora nad izvajanjem sklenjenih pogodb

ZZZS je lani sklenil pogodbe s skupno 1.743 izvajalci zdravstvenih storitev, od tega 1.539 z zasebniki s koncesijo in 204 z javnimi zdravstvenimi zavodi. Izvedel pa je skupno 842 primerov nadzora nad izvajanjem sklenjenih pogodb, s katerimi je zmanjšal svoje obveznosti do izvajalcev v letu 2016 za 2,74 milijona evrov. Izvajalci pa so plačali ZZZS 441.004 evre pogodbenih kazni.

V letu 2014, kot kažejo zadnji razpoložljivi podatki, smo v Sloveniji za zdravstvo namenili povprečno 1.983 evrov na prebivalca, od tega iz javnih sredstev 1.433 evrov, iz zasebnih sredstev pa 550 evrov.

Računsko sodišče zadovoljno z ukrepi, opravljenimi v letu 2014

Računsko sodišče je popravljalne ukrepe za poslovanje ZZZS v letu 2014 označilo kot zadovoljive. Računsko sodišče je novembra lani v reviziji namreč ugotovilo, da je 66 javnih uslužbencev opravljalo delo na domu, čeprav to ni bilo določeno v pogodbah o zaposlitvi, niti zavod o tem ni obvestil inšpektorata za delo.

V porevizijskem poročilu računskega sodišča so zapisali, da je moral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v odzivnem poročilu izkazati, da se je z javnimi uslužbenci, ki opravljajo delo na domu, za to vrsto dela dogovoril v pogodbi o zaposlitvi.

ZZZS je v tem obdobju izdal navodilo, v katerem so določeni pogoji, postopek in način dogovora dela na domu ter pravice in obveznosti javnih uslužbencev, ki opravljajo to delo. Zavod je s 45 javnimi uslužbenci sklenil anekse k pogodbam o zaposlitvi, v katerih se je z javnimi uslužbenci dogovoril o opravljanju dela na domu, in o tem obvestil inšpektorat za delo.

Upokojenci imajo pomisleke

V Zvezi društev upokojencev Slovenije (Zdus) imajo kar nekaj pomislekov ob predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Po besedah člana ekspertne skupine za zdravje pri Zdusu Martina Totha je v predlogu še veliko nedorečenega in nedomišljenega. Med drugim se ne strinjajo s predlogi sprememb pri plačevanju prispevkov.

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala Rosvita Svenšek, prav tako članica omenjene ekspertne skupine, želijo pripomoči k izboljšanju predloga, za katerega ocenjujejo, da še ni zrel za odločanje. Ministrstvu za zdravje predlagajo, naj po prispelih pripombah pripravi novo besedilo in ga da znova v javno razpravo. V Zdus bi si želeli tudi, da bi imeli pred seboj še preostale zakonske predloge, da bi lahko o reformi celovito razpravljali in dosegli usklajenost med predpisi.

V predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju je po mnenju ekspertne skupine Zdus "še veliko nedorečenega in nedomišljenega". Foto: Klemen Korenjak

"Prehajamo v model, v katerem država narekuje vse"

Ekspertna skupina, v kateri je bil poleg Totha in Svenškove še Marjan Česen, v okviru pripomb k zakonskemu predlogu ugotavlja, da prehajamo v drugačen model po angleškem vzoru, kjer "pravzaprav država narekuje vse". Kritični so do nadomestitve organov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), tako skupščine kot upravnega odbora, z devetčlanskim svetom. S tem bo namreč vloga delodajalcev in delojemalcev, ki so tisti, ki plačujejo prispevke za zdravstvo in zdaj sodelujejo pri dogovarjanju o vseh pomembnih zadevah zdravstvenega varstva in zavarovanja, bistveno zmanjšana.

Moti jih tudi, da v predlogu ni jasno razmejena vloga ministrstva za zdravje in ZZZS. "Obe instituciji kar naprej druga drugi dajeta soglasja, o vseh vprašanjih pa pravzaprav odloča država," je dejala Svenškova. Po drugi strani pa je po njenih besedah nenavadno, da merila in kriterije za mrežo javne zdravstvene službe, ki v resnici spadajo v pristojnost države, zdaj poverja ZZZS.

"Pravice so izrečene presplošno"

Svenškova se je dotaknila tudi konkretnih rešitev. Poudarila je, da mora biti vsak obvezno zdravstveno zavarovan in da tega ni mogoče vezati na dodatne pogoje, je pa treba predvideti, kdo bo plačal prispevke za tistega, ki jih sam ne more. V delu, ki govori o pravicah iz obveznega zavarovanja, pa bi morali besedilo še prečistiti; pravice so izrečene presplošno, nekatere opredelitve pa bolj sodile v podzakonske akte.

Za Zdus tudi ni sprejemljivo, da med pravicami iz obveznega zavarovanja ne bi bilo zdravljenja bolezni, ki izhajajo iz opustitve obveznega cepljenja, ter da bi bili izločeni medicinski zapleti, nastali kot posledica uveljavljanja zdravstvenih storitev zunaj mreže javne zdravstvene službe. Ne nasprotujejo pa, da bi plačnik imel v teh primerih možnost regresnega zahtevka.