Zima pred vrati: kako bo mraz vplival na sanacijo poplavljenih hiš

Na večjem delu poplavljenih območij po Sloveniji je voda večinoma odtekla, reke so se vrnile v svoje struge, podtalnica se ne dviguje več. A za lastnike hiš, ki jim je voda vdrla v kleti ali celo bivalne dele, se prava nočna mora šele začenja – potrebna je temeljita sanacija, v nasprotnem primeru se bo na zidove in tlake naselila plesen.

Odstraniti bo verjetno treba tudi tlake in omete O prvih ukrepih sanacije hiše po poplavi smo že pisali, a če spomnimo, je po nasvetu Jožeta Kosa s centra za materiale in konstrukcijo na Gradbenem inštitutu ZRMK najprej potrebno grobo čiščenje: - prečrpati vso vodo, - odstraniti naplavine, - umakniti pohištvo, - odstraniti dotrajane tlake in - odstraniti dotrajane omete (do pol metra nad mejo poškodb) – to je nujno predvsem za hiše, ki so bile že večkrat poplavljene.

Pri stavbah, ki so bile že večkrat poplavljene, Kos svetuje tudi oceno trdnosti materialov nosilnih zidov in stropnih konstrukcij.

V samo nekaj urah se v samo enem prostoru nabere 3500 litrov vlage Po čiščenju sledi sušenje. Zidovi, ki so nekaj ur stali v vodi, se namreč hitro nasičeno navlažijo in to ne zgolj do meje, do katere je segala voda, temveč tudi od pol do enega metra višje.

Za predstavo: v 20 kvadratnih metrov velikem prostoru, ki ga je zalilo do metra in pol visoko, se nabere za približno 3.500 litrov dodatne vlage. V najkrajšem času je treba izsušiti vsaj dva tisoč litrov vode, opozarja Kos.

S sušenjem zato ne gre odlašati, Kos pa pravi, da je to pozimi celo lažje kot po spomladanskih poplavah: "Pozimi je zrak bistveno manj vlažen kot poleti in se bo že zato hitreje sušilo, poleg tega pa bo sušenje precej bolj racionalno, saj ne bo potrebe po prisilnem kurjenju, ker pozimi že tako ali tako ogrevamo stanovanja."

Kar zadeva postopek sušenja zidov, Kos pravi, da se ga lahko lotimo: - naravno: intenzivno ogrevanje ter prezračevanje prostora, ko nekajkrat dnevno po za pet ali deset minut odpremo vsa okna, a je s prepihom treba začeti počasi, - prisilno: z nameščanjem kondenzacijskih razvlažilnikov.

Prisilno oziroma umetno sušenje svetuje predvsem za tlake in še bolj za kletne prostore, ki se po naravni poti sušijo bistveno počasneje.

Treba preprečiti razraščanje plesni V primeru počasnega ali nezadostnega sušenja se v tlakih in na zidovih kaj hitro lahko razvije plesen, ki pa je za zdravje zelo škodljiva.

V primeru, da se pojavi plesen, Kos pravi, da je najprej treba preveriti, v kakšnem stanju so ometi, in jih v slabšem primeru odstraniti. "Če pa so zdravi, je za prvo silo dovolj, da se jih z grobo krtačo temeljito očisti, se počaka, da se posuši, in se nato še enkrat očisti," svetuje Kos.

Da se plesen ne bi ponovila, je priporočljivo stene premazati s premazi proti plesni ter jih prebarvati z barvo, ki onemogoča tolikšno razraščanje plesni. Nekoč je za takšen premaz veljalo apno, ki pa ga Kos zdaj ne bi priporočal, saj je težko dobiti res kakovostnega, običajni pa so dokaj neobstojni.