Današnja seja Ekonomsko-socialnega sveta, na kateri so razpravljali o tem, kaj lahko vlada naredi za ohranitev javnega zdravstva, je bila prekinjena, ker so sejo zapustili predstavniki delodajalcev.
"Zelo se nam mudi, ker je bil interventni zakon, ki bi prazni zdravstveni blagajni zagotovil dodatna sredstva, zaustavljen zaradi nesoglasij v koaliciji. Bolj liberalno usmerjena skupina v koaliciji se ne strinja s predlaganimi rešitvami," je po seji ESS dejal Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Kot je dodal, naj bi usklajevanje interventnega zakona znotraj koalicije nadaljevali že ta teden.
"Bojimo se, da bo to usklajevanje prineslo kaj slabega za zavarovance, zato smo zahtevali, da predlog interventnega zakona obravnavamo tudi na naslednji seji ESS."
Idealna priložnost za privatizacijo
Po mnenju sindikatov je to, kar se v javnem zdravstvu dogaja zdaj, najslabše. Ves čas vsi samo opisujejo, kako slabo je, razmere se vse bolj zaostrujejo in postajajo dramatične, nihče pa ne ukrepa, da bi to preprečili. Logika "bo, kar bo" pelje v zlom javnega zdravstvenega sistema, to pa je idealna možnost za privatizacijo, zato je treba ukrepati takoj.
"Z zahtevo po današnji seji ESS, na kateri smo govorili zgolj o reševanju javnega zdravstva, smo poskušali pritisniti na ministra, da ta interventni zakon z našimi pripombami in predlogi kljub pritiskom lobijev, ki jih je deležen, čim prej pošlje v obravnavo. Želimo si namreč, da v vladi ne bi kapitulirali pod pritiskom konkurenčnosti in tržnosti, saj bi to pomenilo konec javnega zdravstva kot ene temeljnih socialnih pravic."
Dušan Semolič je na vprašanje, kaj je mislil z včerajšnjo napovedjo, da se bodo sindikati, če vlada ne bo takoj začela reševati javnega zdravstva, ostro odzvali, odgovoril, da bodo s tem še malo počakali. "Najprej moramo videti, kaj bo z interventnim zakonom in kako se bo odzvala vlada. A zdravstvo je tako resna tema, da zgolj novinarske konference in izjave za javnost ne bodo dovolj. Kaže, da bomo morali narediti še marsikaj."
Interventni zakon prinaša tudi določila iz direktive o čezmejnem zdravljenju
Interventni zakon mora vlada sicer sprejeti najpozneje do oktobra, saj ta zakon vsebuje tudi direktivo o čezmejnem zdravljenju pacientov, ki jo mora Slovenija začeti izvajati oktobra.
"Največja težava pri tem je, da imamo v Sloveniji defekt, ker obvezno zavarovanje ni dovolj; če hočeš biti deležen večine pravic iz obveznega zavarovanja, moraš biti tudi dopolnilno zdravstveno zavarovan. To pa povzroča hude težave pri prihodu pacientov iz tujine, saj imajo v drugih državah povsem drugačen sistem, prihod teh pacientov pa bi utegnil precej povišati stroške za nekatere storitve, ki so zdaj vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje. Ta težava se mora nujno rešiti, a ne na način, s katerim bi še bolj prizadeli tiste, ki že zdaj ne morejo plačevati položnic za zdravstveno zavarovanje," je še dejal Semolič.
Danes prekinjena seja ESS, na kateri bodo nadaljevali razpravo o vladnih ukrepih za ohranitev javnega zdravstva in predvidoma obravnavali tudi predlog interventnega zakona, se bo nadaljevala prihodnji petek.
2
